Jedro

Tožbo je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Tožnik je tožbo vložil po poteku zakonsko določenega roka, zato jo je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo kot prepozno. Navedbe tožnika, da je do „pozno“ vloženega upravnega spora prišlo, ker mu je bila odvzeta prostost in računalniki, so v celoti neizkazane in jih sodišče že zato ni moglo upoštevati.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožnik vlaga tožbo zoper odločbo tožene stranke, navedeno v uvodu tega sklepa. Tožba je priporočeno po pošti vložena 28. 1. 2015. Tožena stranka je po pozivu sodišča predložila upravne spise. Odgovora na tožbo ni podala.

Tožba se zavrže. Po prvem odstavku 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. V obravnavani zadevi je bil postopek končan z izdajo izpodbijane odločbe, ki je bila tožniku vročena 26. 12. 2014. Iz obvestila o prispelem pismu, ki se nahaja v upravnem spisu je razvidno, da je bilo tožniku obvestilo o prispelem pismu puščeno v hišnem predalčniku dne 11. 12. 2014 z navedbo, da je rok za prevzem pisma 15 dni, da rok prične teči 12. 12. 2014 in z opozorilom, da se bo v primeru, če pisanja v 15 dneh ne bo dvignil, štela vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka. Rok za dvig pisanja se je iztekel 26. 12. 2014, zato se skladno s četrtim odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku šteje, da je bila vročitev s tem dnem opravljena. Ker pade zadnji dan 30-dnevnega roka (25. 1. 2015) na nedeljo, se je rok za vložitev tožbe iztekel dne 26. 1. 2015. Tožba, ki jo je tožnik vložil 28. 1. 2015, je po navedenem vložena po poteku zakonsko določenega roka, zato jo je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo kot prepozno. Navedbe tožnika, da je do „pozno“ vloženega upravnega spora prišlo, ker mu je bila odvzeta prostost in računalniki, so v celoti neizkazane in jih sodišče že zato ni moglo upoštevati. Sodišče je v zadevi odločalo po predsednici senata, skladno s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1. O predlogu za taksno oprostitev sodišče ni odločalo, ker se na podlagi četrtega odstavka 10. člena ZST-1 v postopku za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača. Predlog za dodelitev BPP, ki ga tožnik vlaga hkrati s tožbo, pa je predmet upravnega odločanja v pristojnosti organa za brezplačno pravno pomoč, ki je o predlogu tožnika odločil z odločbo Bpp 26/2015-2 z dne 19. 2. 2015.