Jedro

Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije, ker niso podani pogoji iz 367. a člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je od tožnika v različnih izvršilnih postopkih, ki so začeli v letih 1992 in 1993, izterjala več zneskov zapadle najemnine za poslovni prostor.

2. Tožnik je 24. 4. 2013 vložil tožbo, s katero zahteva, da mu toženka povrne znesek 22.354,71 EUR, kar sovpada z zneski, ki jih je tožnik plačal v izvršilnih postopkih. Tožnik izpostavlja dejstvo, da sam ni mogel biti zavezan k plačilu najemnine, ker je bil resnični najemnik poslovnega prostora njegov oče P. Š., ki je umrl ...

3. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, ker je bilo na stališču, da je bilo o zahtevku že pravnomočno razsojeno. Tožnik namreč v izvršilnih postopkih, ki so bili začeti s predlogi na podlagi verodostojnih listin, sploh ni podal nikakršnih ugovorov proti sklepom o izvršbi.

4. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožnikovo pritožbo proti prvostopenjskemu sklepu o zavrženju tožbe.

5. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije proti sklepu pritožbenega sodišča. V njem poudarja, da je bilo vprašanje obstoja terjatev v posameznih izvršilnih postopkih rešeno le kot predhodno vprašanje in zato ni bilo pravnomočno odločeno o obstoju terjatev. S tem v zvezi sodišču zastavlja naslednja vprašanja: - ali je sodišče druge stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker ni odgovorilo na tožnikove pritožbene navedbe o nepravnomočnosti odločitve o obstoju terjatve v izvršilnem postopku; - ali sta sodišči prve in druge stopnje v obravnavani zadevi odstopili od uveljavljene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, oblikovane tudi v sklepu III Ips 142/2008 z dne 18. 4. 2011, da v izvršilnem postopku rešitev vprašanja, ali izvrševana terjatev obstaja ali ne, v razmerju do vprašanja dopustnosti izvršbe, predstavlja le predhodno vprašanje, katerega rešitev ima po drugem odstavku 13. člena ZPP učinek samo v pravdi oziroma postopku, v katerem je bilo vprašanje rešeno ter da zato s pravnomočnostjo sklepa o dovolitvi izvršbe zaradi opustitve ugovora s strani tožnika ni bilo pravnomočno odločeno o obstoju terjatve, ki je bila izterjana v izvršilnem postopku, zaradi česar ni procesne ovire, da o tem vprašanju odloča pravdno sodišče, na podlagi tožnikovega kondikcijskega zahtevka, postavljenega v nato s sklepom prvostopnega sodišča zavrženi tožbi; - ali je dejansko podana identiteta med terjatvami tožene stranke, ki so bile v izvršilnih postopkih naložene v plačilo tožniku in izterjane od tožnika ter terjatvijo iz naslova neupravičene obogatitve, ki jo je tožnik vtoževal v okviru nato zavržene tožbe.

6. Predlog za dopustitev revizije ni utemeljen.

7. Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije, ker niso podani pogoji iz 367. a člena ZPP. Obrazložitev tega sklepa ima podlago v drugem odstavku 367. c člena ZPP.