Jedro

Soglasje k umiku tožbe ni obrazložena pripravljalna vloga, zato jo je treba ovrednotiti po 4. točki tar. št. 19 OT kot drugo vlogo, za katero je predpisana nagrada v višini 50 odvetniških točk.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v II. točki izreka znesek 5.755,54 EUR nadomesti z zneskom 5.343,13 EUR ter da se v III. točki izreka znesek 6.417,68 EUR nadomesti z zneskom 5.055,12 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek zaradi umika tožbe in odločilo, da je tožnica dolžna prvemu tožencu v 15 dneh povrniti njegove stroške postopka v znesku 5.755,54 EUR ter drugemu tožencu v znesku 6.417,68 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožnica v pravočasni pritožbi izpodbija stroškovni del sklepa sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP1. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da toženca sama nosita svoje stroške postopka oziroma podredno, da se znesek stroškov postopka ustrezno zniža. Navaja, da je umaknila tožbo zaradi odločbe Ustavnega sodišča RS U-I 6/2015-25, Up 33/2015-34 in Up 1003/2015-23 s 6. 7. 2018, s katero je bila ugotovljena neustavnost določbe prvega odstavka 57. člena ZOPNI2. Takšne situacije ZPP v prvem odstavku 158. člena sicer ne ureja, vendar meni, da je stroškovna posledica v nasprotju z načelom poštenega sojenja, saj je imela podlago za vložitev tožbe. Nadalje navaja, da sodišče ni presodilo potrebnosti petih vloženih pripravljalnih vlog s strani prvega toženca. Sodišče je prvemu tožencu neutemeljeno priznalo 750 točk za tretjo pripravljalno vlogo, v kateri je zgolj na kratko ponovil ugotovitve izvedenskega mnenja in podal predlog za pridobitev dokumentacije. Prav tako je sodišče prvemu tožencu neutemeljeno priznalo 750 točk za peto pripravljalno vlogo, v kateri je podal zgolj soglasje k umiku tožbe. Sklicuje se na spletni portal „Najdi.si“, iz katerega izhaja, da bi sodišče moralo pooblaščencu prvega toženca povrniti potne stroške za 140,6 km in ne za 156 km. Prav tako bi mu sodišče moralo za odsotnost iz pisarne zaradi pristopa na narok priznati nagrado za 1 uro in 16 minut in ne za 2 uri in 30 minut. Nadalje navaja, da prva, tretja in peta pripravljalna vloga drugega toženca niso obrazložene vloge. Sodišče je drugemu tožencu glede podanih pripomb na izvedensko mnenje priznalo nagrado mimo postavljenega zahtevka, saj je pooblaščenec drugega toženca priglasil storitev posveta po tar. št. 39 OT3, ki pa jo je mogoče priznati le, če gre za samostojno storitev. Poudarja, da tudi ni bilo izkazano, kako dolgo je trajal posvet. Ne strinja se z nagrado za dopolnitev pripomb na izvedensko mnenje, saj je drugi toženec z vlogo posredoval le dokumentacijo. Prav tako je sodišče drugemu tožencu neutemeljeno priznalo stroške ugovora, saj so mu bili v izpodbijanem sklepu že priznani.

3. Prvi in drugi toženec na vročeno pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Prvi odstavek 158. člena ZPP jasno določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Do umika tožbe v obravnavanem primeru ni prišlo zaradi izpolnitve obveznosti s strani tožencev. Tožnica je zato tožencema dolžna povrniti s tem postopkom povezane stroške. Pri tem ni odločilno, da je tožbo umaknila zaradi odločbe Ustavnega sodišča RS, ki je ugotovilo protiustavnost prvega odstavka 57. člena ZOPNI, saj ne gre za okoliščino, ki bi nastopila po krivdi tožencev ali naključju.

O pritožbi glede povrnitve pravdnih stroškov prvemu tožencu:

6. Neutemeljena je pritožbena navedba o nepotrebnosti vložitve petih pripravljalnih vlog s strani prvega toženca, saj je z dvema pripravljalnima vlogama odgovoril na vlogi tožnice, s tretjo vlogo je podal pripombe na izvedensko mnenje, s četrto vlogo je opozoril na odločbo Ustavnega sodišča RS ter s peto vlogo je podal soglasje k umiku tožbe. Utemeljeno pa v zvezi s tem pritožba opozarja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno prvemu tožencu za vlogo, s katero je podal zgolj soglasje k umiku tožbe, priznalo 750 točk po 3. točki tar. št. 19 OT. Ker ne gre za obrazloženo pripravljalno vlogo, je treba soglasje k umiku tožbe ovrednotiti po 4. točki tar. št. 19 OT kot drugo vlogo, za katero je predpisana nagrada v višini 50 odvetniških točk. Neutemeljeno pa se pritožba zavzema za nepriznanje nagrade prvemu tožencu za tretjo pripravljalno vlogo v višini 750 točk, saj gre za obrazloženo vlogo, v kateri je utemeljeno opozoril na pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju, podal dokazni predlog ter zahteval dopolnitev izvedenskega mnenja.

7. Neutemeljeno tožnica nasprotuje priznanju nagrade za odsotnost iz pisarne pooblaščenca prvega toženca v času potovanja na tri naroke za glavno obravnavo. Drži sicer, da iz spletnega portala ..., na katerega se sklicuje tožnica, izhaja, da je čas potovanja na relaciji Novo mesto - Ljubljana - Novo mesto krajši (1 ura in 18 minut), kot je priglasil pooblaščenec prvega toženca (2 uri in 30 minut). Vendar navedeni spletni portal ne izračunava realnega časa poti oziroma odsotnosti iz pisarne, saj med drugim ne upošteva razmer na cesti. Glede na relacijo potovanja zato pritožbeno sodišče ocenjuje kot ustrezno odmero 100 točk za odsotnost iz pisarne za posamezni narok, tj. petkrat po 20 točk za vsake začete pol ure (četrti odstavek 6. člena OT). Utemeljena pa je v zvezi s povrnitvijo potnih stroškov pritožbena navedba, da iz spletnega portala ... izhaja, da je razdalja med pisarno pooblaščenca prvega toženca in sodiščem prve stopnje krajša, in sicer je 141 km in ne 156 km.4

8. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi glede povrnitve pravdnih stroškov prvemu tožencu delno ugodilo, saj potni stroški za prihod na tri naroke znašajo 156,51 EUR ((141 km x 0,37 EUR) x 3) namesto priznanih 173,16 EUR ((156 km x 0,37 EUR) x 3), prav tako pa je za vlogo, s katero je prvi toženec podal soglasje k umiku tožbe, upravičen le do 50 točk namesto do 750 točk. Prvi toženec je po novem izračunu upravičen do 9.125 točk (od z izpodbijanim sklepom priznanih 9.825 točk odštetih 700 točk, kar predstavlja razliko med priznanimi 750 točkami za soglasje k umiku tožbe namesto 50 točkami) ter do 101,25 točk za materialne izdatke. Skupaj je upravičen do 9.226,25 točk. Ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke (0,459 EUR) znašajo stroški za zastopanje prvega toženca 4.234,85 EUR, z upoštevanjem 22 % DDV 5.166,52 EUR. Poleg navedenega pa mu pripada še priznani strošek kilometrine in parkirnine v višini 176,61 EUR ((6,70 EUR x 3) + 156,51 EUR), skupaj torej 5.343,13 EUR. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka torej spremenilo tako, da je dosojeni znesek pravdnih stroškov prvemu tožencu v višini 5.755,54 EUR nadomestilo z zneskom 5.343,13 EUR.

O pritožbi glede povrnitve pravdnih stroškov drugemu tožencu:

9. Utemeljen je pritožbeni očitek, da prva, tretja in peta pripravljalna vloga drugega toženca ne predstavljajo obrazloženih vlog. Drži, da je z vlogo z dne 31. 1. 2017 drugi toženec dostavil le potrdilo o plačilu kupnine, zato je treba vlogo ovrednotiti po 4. točki tar. št. 19 OT kot dokazni predlog, za katero mu pripada 50 točk namesto 1500 točk. Tudi vlogi z dne 11. 4. 2017 in 24. 5. 2017 je treba ovrednotiti po 4. točki tar. št. 19 OT kot drugi vlogi, saj v vlogah zgolj navaja, da se sklicuje na pripravljalno vlogo prvega toženca, zato mu je treba namesto 750 točk za posamezno vlogo priznati 50 točk. Skupno drugemu tožencu za navedene tri vloge pripada nagrada v višini 150 točk. 10. Pravilno pritožba tudi opozarja, da se stranki pregled listin in posvet s stranko skladno s tar. št. 39 OT priznata, kadar storitev ni zajeta v drugi tarifni številki oziroma ko gre za samostojno storitev. Presoja, po kateri tarifni številki OT sodišče prizna povrnitev stroškov, predstavlja uporabo materialnega prava, zato je treba drugemu tožencu priznati povrnitev stroškov za podane pripombe na izvedensko mnenje, saj je priglasil pregled listin, posvet s stranko teh hkrati navedel pripombe na izvedensko mnenje (list. št. 361B spisa). Drugemu tožencu torej ne gre povrnitev stroškov za podane pripombe na izvedensko mnenje po tar. št. 39 OT v višini 100 točk, temveč mu je treba skladno s tar. št. 19/4 OT priznati 50 točk. Glede dopolnitve pripomb na izvedensko mnenje pa pritožba utemeljeno navaja, da je drugi toženec zgolj posredoval dokumentacijo - izjavo banke, zato mu za to vlogo namesto 150 točk pripada 50 točk po tar. št. 19/4 OT.

11. Neutemeljena je pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje drugemu tožencu priznalo stroške ugovora v višini 750 točk, čeprav so mu bili v izpodbijanem sklepu že priznani. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa bi sicer lahko izhajalo, da je sodišče prve stopnje nagrado za ugovor priznalo dvakrat, vendar iz izračuna glede na skupni znesek odmerjenih stroškov to ne izhaja (list. št. 381). Sodišče je drugemu tožencu torej pravilno priznalo zgolj eno nagrado za vložen ugovor zoper sklep o začasnem zavarovanju z dne 20. 9. 2016 v višini 750 točk, saj v sklepu o odločitvi o ugovoru z dne 16. 11. 2016 o stroških drugega toženca ni bilo odločeno.

12. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi glede povrnitve pravdnih stroškov drugemu tožencu delno ugodilo in spremenilo III. točko izreka izpodbijanega sklepa tako, da je dosojeni znesek pravdnih stroškov drugemu tožencu v višini 6.417,68 EUR nadomestilo z zneskom 5.055,12 EUR. Pritožbeno sodišče je namreč v skladu z OT odmerilo drugemu tožencu stroške postopka v višini 750 točk za vložen ugovor (tar. št. 27 OT), 1.500 točk za odgovor na tožbo (tar. št. 19/1 OT), za vlogo z dne 31. 1. 2017 50 točk (tar. št. 19/4 OT), za vlogo z dne 5. 4. 2017 1.500 točk (tar. št. 19/1 OT), za vlogo z dne 11. 4. 2017 50 točk (tar. št. 19/4 OT), za vlogo z dne 11. 5. 2017 1.125 točk (tar. št. 19/2 OT), za vlogo z dne 24. 5. 2017 50 točk (tar. št. 19/4 OT), za vlogo z dne 28. 6. 2018 750 točk (tar. št. 19/3 OT), nagrado za narok 1.500 točk (tar. št. 20/1 OT), za nadaljnja naroka dvakrat po 750 točk (tar. št. 20/2 OT), za podane pripombe na izvedensko mnenje 50 točk (tar. št. 19/4 OT) in za dopolnitev pripomb na izvedensko mnenje 50 točk (tar. št. 19/4 OT), skupaj torej 8875 točk. Poleg navedenega mu pripada še 98,75 točk za materialne izdatke za stranko (11. člen OT), skupaj torej 8973,75 točk. Ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke (0,459 EUR) znašajo stroški za zastopanje drugega toženca 4.118,95 EUR, z upoštevanjem 22 % DDV 5.025,12 EUR. Prav tako mu pripada še povrnitev takse za ugovor v znesku 30,00 EUR, skupaj torej 5.055,12 EUR.

13. V preostalem delu je pritožbeno sodišče ob ugotovitvi, da tudi niso izkazane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega ali materialnega značaja (drugi odstavek 350. člena ZPP), moralo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani, a nespremenjeni del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

14. Ker je tožnica s pritožbo uspela le v minimalnem delu, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 154. v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, Uradni list RS, št. 91/2011 s spremembami. 3 Odvetniška tarifa, Uradni list RS, št. 2/2015 s spremembami. 4 Pritožba sicer navaja, da je razdalja 140,6 km, vendar iz spletnega portala ... izhaja, da je razdalja med pisarno pooblaščenca prvega toženca in sodiščem prve stopnje 141 km (70,5 x 2).