Jedro

Zakonec s pravico do preživnine prosto razpolaga. Prosto pa lahko razpolaga s pravico do preživnine šele od trenutka, ko mu je ta pravica na podlagi izvršljivega notarskega zapisa ali s sodno odločbo priznana, saj se takrat vzpostavijo in določijo preživninska upravičenja in bremena.

Prosto razpolaganje razvezanega zakonca z zahtevo za preživnino pomeni, da se ne more pravno veljavno odpovedati tako zahtevku (v razvezni pravdi zahtevka ne uveljavi) kot tudi že pravnomočno prisojeni preživnini (z veljavnim pravnim naslovom).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (1) zavrglo tožbo tožnice, v kateri je zahtevala od toženca kot nekdanjega zakonca plačilo preživnine od 1. 9. 2008 do 30. 4. 2010, ker v navedenem obdobju ni imela sredstev za življenje in brez svoje krivde ni bila zaposlena.

2. Tožnica v pritožbi, ki jo je vložila osebno, izpodbija odločitev sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (2). V pritožbi navaja, da je bila prisiljena podpisati notarski zapis. V postopku pred sodiščem prve stopnje je predložila medicinsko dokumentacijo in bančni račun, iz katerih izhaja, da je bila v hudem zdravstvenem in psihičnem stanju, kakor tudi težkem ekonomskem stanju, zato ni mogla svobodno odločati o svoji prihodnosti. Prisiljena je bila sprejeti toženčeve pogoje, na kar je opozorila sodišče že maja 2009, ko se je iztekel rok za izpodbijanje notarskega zapisa, ki je bil podpisan 25. 9. 2008. Toženec je uporabil ekonomsko prisilo, izkoristil je slabo psihično stanje tožnice in na tak način tožnico prisilil, da notarski zapis podpiše. Pogodba nasprotuje ustavi in moralnim načelom. Tožnica se je strinjala s sporazumno razvezo zakonske zveze, vendar ne zaradi notarskega zapisa, ampak zaradi dejanj toženca. Do razveze zakonske zveze je prišlo novembra 2009, tožnica pa je zahtevala preživnino maja 2009, zato so nerazumljive ugotovitve sodišča prve stopnje, da je notarski zapis neposredno izvršljiv. Tožnica ni vedela, da je notarski zapis neposredno izvršljiv, saj ni poznala pravne terminologije, prav tako pa tako dobro tudi ne zna slovenščine. Sodišče prve stopnje je opravilo narok v odsotnosti tožnice, čeprav je tožnica prvo sodišče obvestila, da nima denarnih sredstev za prevoz in da se ne čuti dovolj močno, da bi sama prišla v Slovenijo in se srečala s tožencem. Tožnica predlaga, da se sodba razveljavi, in da se ji prizna preživnina za čas od 1. 9. 2008 do 30. 4. 2010. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožnico zastopa pooblaščenka, zato sodišče prve stopnje ni kršilo pravila pravdnega postopka, ker je opravilo narok dne 12. 4. 2012 v odsotnosti tožnice. Sodišče prve stopnje pa je zaradi napačne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje, zato v sodbi (sklepu) tudi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih.

5. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in listinske dokumentacije izhaja, da sta pravdni stranki v postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani P 2623/2008-IV dne 25. 9. 2008 vložili predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze, kateremu sta priložili izvršljiv notarski zapis (3), iz katerega izhaja; da pravdni stranki nimata skupnih otrok (točka I), da nimata skupnega nepremičnega premoženja, da sta razdelili premično premoženje že na podlagi ustnega dogovora in da je toženec iz naslova premičnega premoženja, pridobljenega tekom trajne zakonske zveze ob podpisu notarskega sporazuma izročil tožnici 6.000,00 EUR (točka II), da se je toženka iz skupnega bivališča zakoncev odselila, in da bo v stanovanju ostal toženec (točka III), da pravdni stranki ugotavljata, da je toženec zaposlen, medtem ko je tožnica študentka in trenutno brez zaposlitve, vendar preživnine od toženca ne zahteva. Iz notarskega sporazuma še izhaja, da sta pravdni stranki sporazumna (točka IV), da so s tem sporazumom urejena vsa njuna premoženjskopravna razmerja in nimata iz naslova skupnega, v zakonski zvezi ustvarjenega premoženja, drug proti drugemu nobenega zahtevka (točka V) ter da je notarski zapis neposredno izvršljiv glede vseh v njem določenih obveznosti (točka VI). V postopku P 2623/2008-IV je bil predlog predlagateljev za sporazumno razvezo s sodbo sodišča prve stopnje z dne 3. 9. 2009 zavrnjen, ker je tožnica dne 19. 8. 2009 vložila vlogo, v kateri je zahtevala, da se ji prizna preživnina od oktobra 2008 dalje. Po pritožbi toženca je bila sodba sodišča prve stopnje razveljavljena in zakonska zveza v postopku sporazumne razveze razvezana na podlagi sodbe Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 3749/2009 z dne 17. 11. 2009. Višje sodišče v Ljubljani je v obrazložitvi sodbe pojasnilo, da pri sporazumni razvezi sodišče ne presoja vsebine sporazuma, dolžno je paziti samo na njegovo odličnost, ki je pogoj za veljavnost sporazuma. Tožba tožnice na plačilo preživnine je bila po pravnomočnosti sodbe, s katero je bila zakonska zveza pravdnih strank pravnomočno razvezana, vpisana pod novo opravilno številko.

6. Na podlagi prvega odstavka 81.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij (4) sme nepreskrbljeni zakonec zahtevati preživnino v postopku za razvezo zakonske zveze, lahko pa jo zahteva tudi s posebno tožbo, ki jo mora vložiti v enem letu, odkar je bila zakonska zveza pravnomočno razvezana. Na podlagi navedene določbe je bila tožnica upravičena zahtevati preživnino tako v postopku razveze zakonske zveze (5), kakor tudi eno leto po razvezi zakonske zveze. Na podlagi določbe drugega odstavka 81.a člena ZZZDR pa je zakonec upravičen do preživnine le, če so pogoji za preživljanje obstajali že v času razveze zakonske zveze in obstajajo tudi, ko zakonec zahteva preživnino. Zakonca lahko skleneta sporazum o preživnini v primeru zakonske zveze v obliki izvršljivega notarskega zapisa (prvi odstavek 81.b člena ZZZDR). Veljaven je tudi sporazum o odpovedi pravice do preživljanja, če ne ogroža koristi otrok (drugi odstavek 81.b člena ZZZDR). Za zakonca ne velja določba 128. člena ZZZDR, ki velja le za razmerja med starši in otroki (6), kar pomeni, da s pravico do preživnine zakonec prosto razpolaga. Prosto pa lahko razpolaga s pravico do preživnine šele od trenutka, ko mu je ta pravica na podlagi izvršljivega notarskega zapisa ali s sodno odločbo priznana, saj se takrat vzpostavijo in določijo preživninska upravičenja in bremena (7). Ali povedano drugače (8); prosto razpolaganje razvezanega zakonca z zahtevo za preživnino pomeni, da se ne more pravno veljavno odpovedati tako zahtevku (v razvezni pravdi zahtevka ne uveljavi) kot tudi že pravnomočno prisojeni preživnini (z veljavnim pravnim naslovom).

7. Tožnica zatrjuje, da so pogoji za njeno preživljanje obstajali tako v času podpisa notarskega zapisa, kot ob razvezi zakonske zveze, kar smiselno izhaja tudi iz notarskega zapisa, kjer pravdni stranki ugotavljata, da je tožnica študentka in trenutno nezaposlena. Toženec zatrjuje, da je tožnica iz naslova preživnine prejela 6.000,00 EUR, kar naj bi bilo del pogodbenega dogovora, ki izhaja iz izvršljivega notarskega zapisa. Tožnica je lahko s pravico do preživnine prosto razpolaga že v času sklenitve sporazuma, ki je bil sestavljen v obliki izvršljivega notarskega zapisa, kar pomeni, da je bilo lahko že z notarskim zapisom med pravdnima strankama dogovorjeno, na kakšen način bo toženec preživninsko obveznost do tožnice poravnal (9). Če je bil takšen dogovor sklenjen, velja izvršljivi notarski zapis, ki predstavlja izvršilni naslov, v takšnem primeru tožba tožnice na plačilo preživnine ni dopustna in jo je treba zavreči. Če pa med strankama ni bilo dogovora o preživninski obveznosti toženca do tožnice, potem je treba tožbo tožnice na plačilo preživnine vsebinsko obravnavati. Zapis v notarski listini (10), da tožnica preživnine ne uveljavlja, (še) ne pomeni, da je bil med pravdnima strankama sklenjen dogovor o priznanju preživnine tožnici in o preživninski obveznosti toženca. Na tožencu je dokazno breme, da dokaže, da sta pravdni stranki sklenili v obliki izvršljivega notarskega zapisa sporazum o preživnini, kar pomeni, da sta se dogovorila o višini preživninske obveznosti toženca in na kakšen način bo navedeno obveznost tožnice poravna(va)l. Na tožnici pa je dokazno breme, da dokaže, da v času razveze zakonske zveze ni imela sredstev za preživljanje in brez svoje krivde ni bila zaposlena. Sodišče prve stopnje navedenih dejstev ni ugotavljalo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zato je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, s tem pa sodba (sklep) tudi nima razlogov o odločilnih dejstvih.

8. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo (sklep) razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Napotki sodišču prve stopnje o pomanjkljivostih pri ugotavljanju dejanskega stanja oziroma katera dejstva in dokazi so pomembni za pravilno odločitev, na katere mora pritožbeno sodišče opozoriti sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 360. člena ZPP, so bili že navedeni v obrazložitvi tega sklepa.

(1) Pravilno sklep. Sodišče prve stopnje je nepravilno označilo odločbo kot sodbo, čeprav gre za sklep.

(2) V nadaljevanju ZPP.

(3) Glej prilogo A 2 v priloženem spisu P 2623/2008-IV.

(4) V nadaljevanju ZZZDR.

(5) Kar je tudi storila z vložitvijo preživninskega zahtevka dne 19. 8. 2009 v zadevi sporazumne razveze P 2623/2008-IV stran 28. (6) Primerjaj pravno mnenje VSS II Ips 157/79 z dne 29. 2. 1980, objavljeno v Poročilu VSS 1/80 stran 22 in tudi prispevek dr. Barbare Novak: Preživninski dogovori med zakonci, Zbornik znanstvenih razprav, LXII letnik 2002, Pravna fakulteta Ljubljana.

(7) Drugačen bi bil pravni položaj zakonca, če bi ZZZDR posebej določal, da se zakonec (ali bodoči zakonec) lahko odpove pravici do preživnine oziroma, da zakoniti premoženjski režim za zakonca ne velja, če se zakonca drugače dogovorita.

(8) Glej pravno mnenje VSS II Ips 157/79 z dne 29. 2. 1980, objavljeno v Poročilu VSS 1/80 stran 22. (9) Npr. preživninska obveznost je bila lahko določena v enkratnem znesku (primerjaj drugi odstavek 82.b člena ZZZZDR), lahko je bila poravnana s priznanjem večjega solastniškega deleža kot bi tožnici pripadal iz naslova skupnega premoženja.

(10) Glej IV. člen notarskega zapisa; priloga A2 v zadevi P 2623/2008-IV.