Jedro

Ker procesna predpostavka za vložitev začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS, ki je veljal v času odločanja, ni bila izpolnjena, je sodišče prve stopnje zahtevo za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

V upravnem sporu je tožnik vložil tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 2.12.2006, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Nova Gorica z dne 13.4.2005, s katero so bile urejene meje med parcelami, katerih številke so navedene v izreku odločbe upravnega organa prve stopnje. Tožnik je skupaj s tožbo vložil tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero je zahteval, da se prepove razpolaganje z nepremičninami parc. št.... vse k.o. M., do pravnomočne odločitve o zadevi za denacionalizacijo.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa, s katerim je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo, sodišče prve stopnje navaja, da je tožnik podal predlog za izdajo začasnega sklepa o zavarovanju, ki ga je sodišče štelo kot zahtevo za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS). Zahteva za začasno odložitev izvršitve izpodbijanega akta, vložena pri pristojnem organu iz 2. odstavka 30. člena ZUS, ter brezuspešen potek 7-dnevnega roka za odločtev v tej zadevi (3. odstavek istega člena) je procesna predpostavka za vložitev predloga za izdajo začasne odredbe pri sodišču. Tožnik te procesne predpostavke niti ne zatrjuje niti ni iz tožbe, oziroma iz zahtevi za izdajo začasne odredbe priloženih listin razvidno, da je podana ta procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe. Iz listine, ki je priložena tožbi oziroma zahtevi za izdajo začasne odredbe, ki nosi datum 13.4.2006, izhaja, da je tožnik Geodetsko upravo Republike Slovenije, Območno geodetsko upravo Nova Gorica opozoril, da do zaključka denacionalizacijskega postopka obstajajo pravne in dejanske ovire za vodenje kakršnegakoli drugega postopka na celotni površini, zato so drugi postopku preuranjeni. Iz navedenega dopisa izhaja, tudi če bi ga bilo mogoče šteti kot zahtevo tožnika za odložitev izvršitve izpodbijanega akta v skladu z 2. odstavkom 30. člena ZUS, da je vložen pred vložitvijo tožbe v tem upravnem sporu.

Tožnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep, ki ga izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov, navaja, da je sodišče za svojo odločitev uporabilo določbe ZUS, čeprav ne gre za tovrstno materijo. Ker denacionalizacijski postopek ni končan, bi moralo sodišče postopati po določbah Zakona o denacionalizaciji (ZDen), ki izrecno prepoveduje kakršnokoli poseganje v nepremičnine, za katere se vodi denacionalizacijski postopek, za kar v predmetni zadevi gre. Pristojni upravni organ je izrecno opozoril na razloge za odložitev upravnega akta, na opozorilo ni dobil nobenega odgovora. Tožbe so bile v postopku denacionalizacije vložene, kar je razvidno iz zadevnega denacionalizacijskega spisa, spis pa ima upravni organ z vsemi potrebnimi podatki za odločitev o predlogu. Tožnik predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in postopa v skladu z določbami ZDen.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Če pristojni organ v primerih in pod pogoji iz 2. odstavka 30. člena ZUS ne odloži izvršitve upravnega akta, lahko tožnik po 1. odstavku 69. člena ZUS zahteva odložitev izvršbe iz enakih razlogov od sodišča. Od sodišča se torej lahko zahteva odložitev izvršitve upravne odločbe, če pristojni upravni organ, na katerega se mora tožnik najprej obrniti, o zahtevi ne odloči v sedmih dneh od prejema zahteve. Kot pravilno pojasnjuje upravno sodišče, je to procesna predpostavka, da tožnik sploh sme pri sodišču zahtevati izdajo začasne odredbe. Ta procesna predpostavka pa glede na pravno ureditev iz 2. odstavka 30. člena ZUS, ob vložitvi tožbe niti ne more obstajati.

Ker procesna predpostavka za vložitev začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS, ki je veljal v času odločanja, ni bila izpolnjena, je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi zahtevo za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrglo. Ker je predmet presoje v tem upravnem sporu ureditev mej med navedenimi parcelami v k.o. M., pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na denacionalizacijo, ki pa ni predmet tega upravnega spora, ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo na podlagi 76. in 72. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno. Ker je bila tožnikova pritožba vložena pred 1.1.2007, torej pred uveljavitvijo ZUS-1 (Uradni list RS, št. 105/2006), jo je vrhovno sodišče obravnavalo v skladu z 2. odstavkom 107. člena ZUS-1 kot pritožbo po tem zakonu.