Jedro

RS postane zakoniti prevzemnik dolgov iz izvršilnih naslovov že z uveljavitvijo ZOKIPOSR, pri čemer se kot izvršilni naslov iz 6. točke 2. člena ZOKIPOSR šteje tako odločba oziroma druga izvršljiva listina, ki je po 17. členu ZIZ lahko izvršilni naslov, izdana zoper izbrisano družbo, kot tudi izvršljiva listina, izdana zoper družbenika izbrisane družbe.

Ker upnik v konkretnem primeru razpolaga z izvršilnima naslovoma zoper izbrisano družbo in njeno družbenico ter je zakoniti prevzemnik dolgov iz takšnih izvršilnih naslovov že vse od uveljavitve ZOKIPOSR dolžnik - to je RS, ni bilo pravne podlage za zavrnitev predloga za izvršbo v delu, v katerem je upnik predlagal prenos zarubljenih denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet na upnikov račun še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Takšna odločitev je v nasprotju s povsem jasnima in nedvoumnima določbama tretjega odstavka 46. člena in drugega odstavka 138. člena ZIZ. Izvršilno sodišče nima diskrecije, da tedaj, ko so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 46. člena ZIZ samo presoja, ali bo ugodilo predlogu za izvršbo v delu glede zahtevanega prenosa zarubljenih denarnih sredstev na upnikov račun še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi ali ne. Na to pritožba utemeljeno opozarja. Gre za arbitrarno odločitev, s čimer je bilo kršeno upnikovo ustavno procesno jamstvo enakega varstva pravic iz 22. člena URS.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep o izvršbi se v izpodbijani II. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje na podlagi izvršljivega sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani Ig 2000/09191 z dne 15. 2. 2001 in izvršljivega sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani I 2003/13158 z dne 19. 7. 2004, na predlog upnika dovolilo zoper dolžnika zaradi izterjave izvršljive terjatve upnika, in sicer: 1. glavnice v znesku 32.127,25 EUR (prej 7.698.974,19 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi v višini 32.127,25 EUR, 2. izvršilnih stroškov v znesku 644,00 EUR (prej 154.329,48 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi v višini 644,00 EUR, izvršilnih stroškov v znesku 325,53 EUR (prej 78.010,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi v višini 325,53 EUR, 4. izvršilnih stroškov, ki jih je dolžan dolžnik upniku plačati v roku 8 dni od prejema sklepa o njihovi odmeri, z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po izteku roka za njihovo prostovoljno plačilo dalje do plačila, izvršbo z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet in po pravnomočnosti sklepa o izvršbi s prenosom denarnega zneska, za katerega je dovoljena izvršba, na upnikov račun (I. točka izreka sklepa o izvršbi), predlog za izvršbo pa je sodišče prve stopnje zavrnilo v delu, v katerem je upnik predlagal prenos denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet na račun upnika še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi (II. točka izreka sklepa o izvršbi).

2.Upnik je vložil pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbena razloga napačne uporabe materialnega prava in kršitve določb pravdnega postopka. Višjemu sodišču predlaga, da sklep v izpodbijani III. točki izreka (pravilno: II. točki izreka) razveljavi in odloči, da se predlogu upnika za njegovo poplačilo še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, ugodi. Kot bistveno navaja, da je sodišče prve stopnje s svojo odločitvijo postopalo v nasprotju z jasno določbo drugega odstavka 138. člena v zvezi s tretjim odstavkom 46. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). S tem je ravnalo samovoljno, v nasprotju z načelom zakonitosti. Izpodbijana odločitev je protiustavna in nesmiselna. Iz 55. točke odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-115/23-14 z dne 4. 4. 2024 tudi izhaja, da je v tretjem odstavku 17. člena Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. 7. 1999 do 15. 1. 2008 (v nadaljevanju: ZOKIPOSR) urejen zakoniti prevzem dolgov iz izvršilnih naslovov, ki jih imajo upniki do družbenikov, že z uveljavitvijo zakona in ne šele po zaključku nekega posebnega postopka. Samo dejstvo, da je postala Republika Slovenija (v nadaljevanju: RS) prevzemnica dolga že z uveljavitvijo ZOKIPOSR, seveda ne pomeni, da se v izvršilnem postopku ne more več izreči, ali so izpolnjeni pogoji za prevzem dolga ali ne. Obrazložitev sodišča, da se dolžnik o navedenem ni mogel izreči, je tako pomanjkljiva, da predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Manjkajo namreč razlogi o odločilnih dejstvih. Dalje upnik izpostavlja, da država sploh ni titual človekovih pravic, saj te varujejo posameznika in pravne osebe zasebnega prava pred posegi države in ne obratno, v zvezi s čimer se sklicuje tudi na odločbo Ustavnega sodišča RS Up-3902/07 z dne 4. 11. 2008. Končno opozarja tudi na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-339/98 z dne 21. 11. 1999, v katerem je ustavno sodišče presojalo ustavno skladnost tretjega odstavka 46. člena ZIZ, tako z vidika pravice stranke, da se izjavi o zahtevkih nasprotne stranke, pred poplačilom upnika, kot tudi z vidika enakega varstva pravic. Glede na vse navedeno upnik meni, da mu je sodišče kršilo ustavni pravici do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS (v nadaljevanju: URS) in do enakega varstva pravic iz 22. člena URS, pa tudi načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena URS.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Višje sodišče je sklep o izvršbi v izpodbijanem delu (II. točka izreka) preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, paziti že po uradni dolžnosti.

5.V obravnavani zadevi je upnik vložil predlog za izvršbo zoper RS, in sicer na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine Okrajnega sodišča v Ljubljani Ig 2000/09191 z dne 15. 2. 2001, v katerem je kot dolžnik označena sedaj že izbrisana družba A., ter pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine Okrajnega sodišča v Ljubljani I 2003/13158 z dne 19. 7. 2004, v katerem je kot dolžnica označena družbenica izbrisane družbe A., B. B. Kot upnik je v obeh sodnih odločbah označena družba C., ki pa je pravni prednik izvršilnega upnika D.

6.Zoper RS je upnik izvršbo predlagal na podlagi tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR, po katerem se šteje, da je z uveljavitvijo tega zakona RS prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov iz 6. točke 2. člena tega zakona pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga. Upniki, razen Republike Slovenije, lahko na podlagi tega zakona plačilo še neplačanega dela svoje terjatve do družbenikov izbrisane družbe, od prevzemnika uveljavljajo pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe ali njegovih dedičev. Če je bilo dogovorjeno obročno plačilo tega dolga, ostane dogovor v veljavi pod pogoji iz prejšnjega stavka, razen če sta se upnik in prevzemnik dolga dogovorila drugače.

7.RS postane zakoniti prevzemnik dolgov iz izvršilnih naslovov že z uveljavitvijo ZOKIPOSR (prim. odločba Ustavnega sodišča RS U-I-115/23-14 z dne 4. 4. 2024; 55. točka razlogov), pri čemer se kot izvršilni naslov iz 6. točke 2. člena ZOKIPOSR šteje tako odločba oziroma druga izvršljiva listina, ki je po 17. členu ZIZ lahko izvršilni naslov, izdana zoper izbrisano družbo, kot tudi izvršljiva listina, izdana zoper družbenika izbrisane družbe (prim. odločba Ustavnega sodišča RS U-I-115/23-14 z dne 4. 4. 2024; 42. in 43. točka razlogov). Že zgoraj je bilo navedeno, da sicer upnik v obravnavani zadevi razpolaga tako z izvršilnim naslovom zoper izbrisano družbo kot tudi z izvršilnim naslovom zoper družbenico le-te.

8.Skladno s prvim odstavkom 46. člena ZIZ se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Po drugem odstavku istega člena pa upnik pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi ne more biti poplačan. Vendar navedeno ne velja absolutno, saj se skladno s tretjim odstavkom 46. člena ZIZ, v zvezi z drugim odstavkom 138. člena ZIZ, upnik lahko poplača pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet.

9.Ker upnik v konkretnem primeru, kot je sicer pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, razpolaga z izvršilnima naslovoma zoper izbrisano družbo in njeno družbenico ter je zakoniti prevzemnik dolgov iz takšnih izvršilnih naslovov že vse od uveljavitve ZOKIPOSR dolžnik - to je RS, višje sodišče pritrjuje pritožbi, da ni bilo pravne podlage za zavrnitev predloga za izvršbo v delu, v katerem je upnik predlagal prenos zarubljenih denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet na upnikov račun še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Takšna odločitev je v nasprotju s povsem jasnima in nedvoumnima določbama tretjega odstavka 46. člena in drugega odstavka 138. člena ZIZ. Izvršilno sodišče nima diskrecije, da tedaj, ko so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 46. člena ZIZ (to je obstoj izvršilnega naslova, predlagana izvršba na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet) samo presoja, ali bo ugodilo predlogu za izvršbo v delu glede zahtevanega prenosa zarubljenih denarnih sredstev na upnikov račun še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi ali ne. Na to pritožba utemeljeno opozarja. Gre za arbitrarno odločitev, s čimer je bilo kršeno upnikovo ustavno procesno jamstvo enakega varstva pravic iz 22. člena URS.

10.Stališče v izpodbijanem sklepu, da je sodišče prve stopnje za sprejem izpodbijane odločitve imelo pooblastilo zaradi zagotovitve dolžnikove pravice do izjave (22. člen URS), je pravno zmotno. Kontardiktornost postopka je namreč v izvršilnem postopku dolžniku zagotovljena naknadno, v ugovornem postopku (53. člen ZIZ), če se v le-tem izkaže, da je bil sklep o izvršbi neutemeljeno izdan, pa ima dolžnik na voljo institut nasprotne izvršbe (67. člen ZIZ).

11.Že iz pojasnjenega razloga je višje sodišče pritožbi ugodilo, sklep o izvršbi v izpodbijani II. točki izreka razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). O zadevi namreč, zaradi zagotovitve dolžnikove pravice do ugovora, ni moglo odločiti kot prvo.

Zveza:

Zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (2021) - ZOKIPOSR - člen 2, 2-6, 17, 17/3 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 17, 46, 46/1, 46/3, 53, 67, 138, 138/2 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22