Jedro

Trditveno (in dokazno) breme je na stranki, ki predlaga oprostitev. Tožnik ni niti v predlogu za oprostitev niti v izjavi o premoženjskem stanju zatrjeval okoliščin, ki so pomembne za presojo premoženjskega stanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek na prvi stopnji in tožniku dovolilo obročno plačilo sodne takse v znesku 621,00 EUR v šestih zaporednih mesečnih obrokih po 103,50 EUR.

2. Tožnik se pritožuje zoper sklep iz vseh pritožbenih razlogov prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da tožnika oprosti plačila sodnih taks. Tožnik nima zadosti denarnih sredstev za plačilo sodne takse in je slabega premoženjskega stanja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa, da ugotovljeno premoženjsko stanje ne nudi podlage niti za popolno niti za delno oprostitev plačila sodne takse, kot se zavzema pritožba. Izpodbijani sklep pri presoji, ali je izpolnjen pogoj občutnega zmanjšanja sredstev (pravilno) sledi utrjenemu stališču sodne prakse, ki kot merilo upošteva dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Ob ugotovitvi, da povprečni mesečni dohodek tožnika (769,18 EUR neto) presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (ob izdaji izpodbijanega sklepa je znašal 585,12 EUR), izpodbijani sklep pravilno zaključi, da niso podani zakonski pogoji.

5. Pogoje za oprostitev, odlog ali obročno odplačilo taks na podlagi sodne odločbe določa Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v 11. členu. Upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015 (z njo je bilo ugotovljeno neskladje določbe prvega odstavka 11. člena ZST-1 z Ustavo), sodišče oprosti stranko plačila taks v celoti tudi v primeru, če ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev za prejemanje, če bi bila tudi z delnim plačilom občutno zmanjšana sredstva za preživljanje.

6. Pritožba konkretizirano ne nasprotuje ugotovitvi sklepa, da je tožnik, ki živi v lastnem gospodinjstvu, v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodnih taks, prejel povprečni mesečni dohodek v višini 769,18 EUR neto. Ugotovljena višina temelji na podatkih FURS, ki jih je pridobilo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti (četrti odstavek 12. člena ZST-1). S pavšalno trditvijo v pritožbi, da tožnik nima sredstev za plačilo sodne takse, pri čemer niti ne trdi, še manj pa dokazuje, da ni upoštevana pravilna višina dohodka, pravilnosti odločitve ne more uspešno izpodbiti. Višino dolgovane sodne takse za postopek (621,00 EUR), če pritožba (smiselno) meri nanjo, sklep pravilno upošteva pri odobritvi njenega plačila v šestih mesečnih obrokih.

7. Po utrjenem stališču sodne prakse je trditveno in dokazno breme na stranki, ki predlaga oprostitev (7. člen in 212. člen ZPP, ki se smiselno uporablja na podlagi 1. člena ZST-1). Tožnik bi zato moral konkretizirano in obrazloženo zatrjevati okoliščine, ki so pomembne za presojo premoženjskega stanja. Takih okoliščin tožnik ni ponudil niti v predlogu za oprostitev niti izjavi o premoženjskem stanju.

8. Po navedenem uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in ker ni procesnih in materialnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 1. členom ZST-1), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

9. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker niso bili priglašeni.