Jedro

Za poseg v prostor ne zadostuje že vložitev zahteve za izdajo odločbe o priglasitvi del, saj ta odločba učinkuje šele s pravnomočnostjo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 28.6.2002. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo urbanističnega inšpektorja, Inšpektorata RS za okolje in prostor z dne 17.11.2001. Z njo je organ prve stopnje pod točko 1 izreka odločil, da mora tožnik kot investitor v roku 30 dni po prejemu odločbe odstraniti večnamenski lesen objekt, nepravilne tlorisne oblike, izmer (5,20 x 3,80 m) in (5,20 x 2,20 m,/2), višine 4,30 m, s streho nesimetrično dvokapnico, na zemljišču parc. št. 301/14 k.o. P. ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške. V 2. točki izreka je določeno, da so za objekt iz 1. točke izreka prepovedana naslednja dejanja: vpisi in spremembe v geodetskih evidencah, njegova uporaba, promet z njim ali z zemljiščem, na katerem je. V 3. točki izreka je določeno, da bo v primeru, če investitor ne bo izvršil naloženega dejanja, kot je določeno v 1. točki izreka, to opravilo pooblaščeno podjetje na njegove stroške. V 4. točki izreka je določeno, da bo stroške postopka, nastale z izvršbo, plačal investitor na podlagi posebnega sklepa, pod 5. točko izreka pa je določeno, da pritožba zoper prvostopno odločbo ne zadrži izvršitve.

V izpodbijani sodbi sodišče prve stopnje navaja, da gre v tem upravnem sporu za ukrep urbanističnega inšpektorja, izrečen na podlagi 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 3/91, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97 in 9/01, ZUN).

Navaja, da iz upravnih spisov nedvomno izhaja, da je tožeča stranka posegla v prostor brez potrebnega veljavnega dovoljenja. Zavrnilo je tožnikov ugovor, da je s tem, ko je vložil zahtevo za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del, po določbi 51. člena ZUN pridobil pravno podlago za poseg v prostor. Presodilo je, da sama vloga za pridobitev dovoljenja za pričetek del še ne zadostuje, investitor lahko prične s posegom v prostor šele, ko si pridobi pravnomočno lokacijsko dovoljenje ali pravnomočno odločbo o dovolitvi priglašenih del. Tožnik vlaga pritožbo iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno odločilo, da lahko investitor prične s posegom v prostor šele, ko si pridobi pravnomočno odločbo o priglasitvi del. Navedeno velja le za primere, kjer se zahteva pridobitev lokacijskega dovoljenja. Po določbi 51. člena ZUN mora investitor dela, za katera lokacijsko dovoljenje ni potrebno, le priglasiti pri pristojnemu upravnemu organu. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V zadevi gre za ukrep urbanističnega inšpektorja na podlagi 73. člena ZUN, po katerem odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt ali del objekta odstrani in vzpostavi prejšnje stanje na investitorjeve stroške, če se gradi ali drugače posega v prostor brez ustreznega in veljavnega upravnega dovoljenja. Za presojo zakonitosti odločbe, ki temelji na navedeni pravni podlagi je bistveno, ali je tožnik v času izdaje inšpekcijske odločbe za izvedeni poseg v prostor imel ustrezno upravno dovoljenje.

Med strankama ni spora o tem, da je tožnik izvedel poseg v prostor kot ga ugotavlja in navaja tožena stranka, sodišče pa v izpodbijani sodbi povzema. Za tožnika pa je sporno, ali za poseg v prostor zadostuje že vložitev zahteve za izdajo odločbe o priglasitvi del. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je pravilno stališče prve stopnje, da lokacijsko dovoljenje kot tudi odločba o dovolitvi priglašenih del učinkujeta šele s pravnomočnostjo. Na podlagi 4. točke 62. člena ZUN, ki določa, da odločba o dovolitvi priglašenih del preneha veljati, če investitor ne prične s priglašenimi deli v enem letu po prejemu pravnomočne odločbe, je treba sklepati, da je pričetek del vezan na pravnomočno odločbo. Investitor, ki prične z deli pred pravnomočnostjo odločbe, je v enakem pravnem položaju, kot če upravnega dovoljenja ne bi imel. Ker v obravnavani zadevi tožnik za izvedeni poseg v prostor ni pridobil veljavnega upravnega dovoljenja, je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je odločba tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.