Jedro

Skica o poteku nujne poti je sestavni del sklepa.

Način uporabe nujne poti mora biti opredeljen tako z vrsto vozil kot z namenom uporabe.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

: Višje sodišče v Ljubljani je odločalo na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. Su 72/2010 z dne 26.7.2010, s katerim je bila pristojnost za odločanje v tej nepravdni zadevi prenesena z Višjega sodišča v Celju na Višje sodišče v Ljubljani.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu predlagateljic in dovolilo nujno pot hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili po obstoječi trasi v širini treh metrov po skrajnem severnem robu parc. št. 1155, k.o. C., ki je skupna last nasprotnih udeležencev. Predlagateljici sta dolžni plačati odškodnino za nujno pot nasprotnim udeležencem v višini 6.090,00 EUR. Pri parceli nasprotnih udeležencev se vknjiži nujna pot v korist vsakokratnega lastnika parc. št. 1153 in 1154, k.o. C, pri katerih se poočiti nujna pot po skrajnem severnem delu parcele št. 1155, k.o. C., po obstoječi trasi. Glede stroškov postopka je odločilo, da bo o njih odločalo s posebnim sklepom.

Proti navedenemu sklepu se pritožujeta nasprotna udeleženca H. K. mlajši in B. V. K. po njuni pooblaščenki, B. V. K. pa je vložila tudi samostojno pritožbo, v kateri v bistvenih delih ponavlja pritožbene trditve iz pritožbe, vložene po njeni pooblaščenki. Pritožnika izpodbijata sklep iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki so glede na določbo 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) uporablja tudi v postopku določitve nujne poti, ter predlagata, da sodišče druge stopnje njuni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbah opozarjata, da je sodišče prve stopnje kršilo načela nepravdnega postopka in materialnopravne določbe ter sprejelo odločitev mimo sodne prakse. Pri odločitvi ni upoštevalo trditev nasprotnih udeležencev, da je mogoče dovozno pot do nepremičnine predlagateljic urediti tudi drugje. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, ne da bi dalo možnost nasprotnim udeležencem, da se izjasnijo o izvedeniškem mnenju I. U., ni izvedlo dokaza z izvedencem urbanistične stroke in ni zaslišalo izvedenca D. Ž. Predlog za določitev nujne poti ni vseboval zemljiškoknjižnih podatkov o zemljišču, v korist katerih se predlaga nujna pot, o zemljišču, po katerem je nujna pot predlagana, o vrsti rabe, o lastnikih in načinu uporabe. Upoštevalo ni niti okoliščine, da nepremičnine predlagateljic ne predstavljajo le stanovanjske stavbe, saj predlagateljice v tej stavbi opravljajo gostinsko dejavnost. Sodišče prve stopnje bi moralo pozvati predlagateljici na dopolnitev predloga, česar ni storilo, predlog pa je nepopoln. Sodišče prve stopnje tudi v izreku sklepa ni upoštevalo določbe 2. odst. 145. čl. ZNP, saj v njem ni navedlo načina uporabe nujne poti in natančnega poteka trase poti. Odločilo je, da se po ustanovljeni nujni poti opravljajo vožnje z vsemi motornimi vozili, kar ni možno, saj vožnja po obstoječi poti z najtežjimi motornimi vozili sploh ni mogoča. Sodišče prve stopnje ni ovrednotilo predloga nasprotnih udeležencev, da je dostop možen po zemljišču predlagateljic ali po zemljišču v lasti O. C.. Sodišče tudi ni ugotovilo, ali predlagateljici opravljata dejavnost legalno, ali imata za opravljanje dejavnosti potrebna upravna dovoljenja, kar je pomembno za odločitev o nujni poti. Sodišče prve stopnje ni naredilo skice na kraju samem, ki bi morala biti sestavni del sklepa. Po mnenju pritožnikov bi moralo sodišče pozvati v postopek O. C. glede na predlog nasprotnih udeležencev o možnostih poti po zemljišču, ki je v lasti O. C. . Sodišče prve stopnje je pri odločitvi upoštevalo izvedeniško mnenje I. U., čeprav ga je podal na predlog predlagateljic. Izvedeniško mnenje je pristransko, ni celovito in ne upošteva dejanskih okoliščin glede stanja poti, niti glede rabe. Pritožbi sta pritožnika priložila svoje mnenje sodnega izvedenca urbanistične stroke J. M. O., katerega naj sodišče upošteva v postopku. Nadalje opozarjata, da sodišče prve stopnje nasprotnima udeležencema A. K. in H. K. starejšemu, ki sta stranki v postopku, sploh ni vročalo sodnih pisanj, niti ju ni vabilo na naroke. H. K. starejši je v teku postopka umrl, na kar je bilo sodišče opozorjeno, vendar te okoliščine v postopku, niti pri odločitvi ni upoštevalo. Sodišče prve stopnje je prekoračilo zahtevek z odločitvijo v 3. in 4. točki izreka, saj ta odločitev ni bila predmet obravnave, pa tudi 2. odst. 145. čl. ZNP ne določa, da bi takšna odločitev morala biti navedena v sklepu o nujni poti. Sodišče pri odločitvi o odškodnini ni upoštevalo solastnih deležev predlagateljic. V uvodu niso navedeni vsi nasprotni udeleženci, v uvodu manjkajo tudi druge stvari, kot je naslov sodišča, navedba, da gre za odločitev v imenu ljudstva, niso upoštevani vsi nasprotni udeleženci pri plačilu odškodnine in pri intabulacijski klavzuli. Sodišče prve stopnje pri določitvi nadomestila ni upoštevalo vseh pomembnih okoliščin, zlasti zmanjšanje vrednosti njihove nepremičnine in nemožnost uporabe nepremičnine za bivanje in gospodarske potrebe. Sodni izvedenec ni upošteval njihovih pripomb, sodišče prve stopnje pa se do njih ni opredelilo. Po njihovem mnenju nujne poti ni mogoče ustanoviti za potrebe dejavnosti, ki se opravlja na črno. Predlagateljici bi morali doseči ureditev dovozne poti po zemljišču, ki je v lasti O. C. iz smeri Savinjskega nabrežja. Takšen dostop je predviden in dejansko izvedljiv, kar bi moralo sodišče ugotoviti ob ogledu in upoštevati pri odločitvi. Po njihovem vedenju je tehnična rešitev za takšen dostop s strani O. C. že pripravljena, na kar so nasprotni udeleženci opozorili, sodišče pa te okoliščine ni ocenilo.

Predlagateljici sta v odgovoru na pritožbo nasprotnih udeležencev predlagali zavrnitev pritožbe, saj menita, da je odločitev prvostopnega sodišča pravilna, pritožbeni razlogi pa niso podani.

Pritožbi sta utemeljeni.

Postopek za določitev nujne poti se vodi po pravilih nepravdnega postopka, v katerem se ob upoštevanju določbe 37. čl. ZNP smiselno uporabljajo tudi določbe ZPP. To zlasti velja za spoštovanje vseh temeljnih načel v postopku, ki predstavljajo tudi spoštovanje ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. čl. Ustave RS. Iz te ustavne pravice izhaja pravica stranke do izjavljanja v postopku, ki je uveljavljena tudi v 4. čl. ZNP. Navedeno zakonsko določilo pravi, da mora sodišče dati udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka. Samo če zakon tako določa, sme sodišče odločiti, ne da bi dalo udeležencu možnost, da se izjavi. Pravica do enakega varstva pravic v postopku se nanaša tudi na dokazni postopek, v katerem mora biti zagotovljena enakopravnost strank. Stranka mora imeti pravico predlagati dokaze, se izjaviti o dokaznih predlogih nasprotne stranke, ima pravico biti prisotna ob izvajanju dokazov, postavljati vprašanja pričam in izvedencem ter se izjaviti o rezultatih dokazovanja.

Pritožnika utemeljeno opozarjata, da sodišče prve stopnje v tem postopku ni spoštovalo navedenih pravil postopka, zato je sklep obremenjen s kršitvijo postopka iz 8. točke 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s čl. 366 ZPP in 37 ZNP in ga je bilo potrebno razveljaviti že iz tega razloga.

Predlagateljici sta vložili predlog proti udeležencem A. K., H. K. starejšemu, H. K. ml. in V. K. B, ki so po podatkih zemljiške knjige skupni lastniki nepremičnine, po kateri predlagateljici predlagata, da se dovoli nujna pot. Sodišče prve stopnje je bilo seznanjeno, da je nasprotni udeleženec H.K. st. v teku postopka umrl. Ker ni imel pooblaščenca, bi moralo sodišče ravnati v skladu z določbami ZPP o prekinitvi postopka (205. - 208. čl.). Sodišče prve stopnje je to okoliščino v postopku upoštevalo tako, da K. H. starejšega ni več vabilo na naroke, ni mu vročalo sodnih pisanj, v odločitvi pa ni upoštevalo, da je bil stranka postopka. Takšno ravnanje je vplivalo na pravilnost in zakonitost sklepa, zato je potrebna razveljavitev.

V tem postopku tudi A. K. ni imela pooblaščenca, zato bi moralo sodišče vsa sodna pisanja vročiti tudi njej in jo vabiti na naroke. V teku postopka je sodišče prve stopnje včasih ravnalo tako, včasih pa opravilo vročitev le pooblaščenki nasprotnih udeležencev H. ml. in B. V. K. Res je nedosledno tudi ravnanje njune pooblaščenke odvetnice A.G.P., saj je vsaj v dveh primerih pripravljalnih vlog (6.6.2008 in 3.6.2009) navedla kot da zastopa tudi A. K, čeprav pooblastila za njeno zastopanje v spisu ni. Sodišče prve stopnje bi moralo navedene pomanjkljivosti odpraviti, česar ni storilo, zato je podana zatrjevana kršitev določb postopka.

Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo 243. čl. ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP določilo sodnega izvedenca gradbene stroke D. Ž. Njegova naloga je primarno bila, da določi višino nadomestila, ki pripada nasprotnim udeležencem zaradi ustanovitve predlagane nujne poti. Navedeno izvedeniško mnenje je bilo vročeno strankam v postopku. Za nasprotne udeležence je bilo nesprejemljivo, saj so upravičeno opozarjali, da sodni izvedenec ni podal mnenja o ustreznosti predlagane trase nujne poti niti glede trase poti, ki jo predlagajo oni. Zato so predlagali postavitev izvedenca urbanistične smeri ali dopolnitev že podanega mnenja. Sodišče prve stopnje je sodnemu izvedencu Ž. naložilo, da izdela dodatno mnenje glede primernosti poti, kar je storil v pisni obliki. Navedeno dodatno mnenje strankam ni bilo vročeno, sodišče je brez razpisa naroka izdalo izpodbijani sklep in izvedenca tudi ni zaslišalo. Svojo odločitev je oprlo tako na dodatno mnenje izvedenca Ž. kot na izvedeniško mnenje I. U, katerega sta na naroku dne 8.6.2009 v spis vložili predlagateljici in je bilo izdelano po njunem naročilu. Iz spisa ne izhaja, da bi bilo to mnenje sploh vročeno nasprotnim udeležencem, zlasti pa ne, da bi oni soglašali, da ga sodišče lahko uporabi v dokazne namene. Po ustaljeni sodni praksi sodišče ne more kot dokaz uporabiti izvedeniškega mnenja, izdelanega izven sodnega postopka po naročilu ene od strank, če s tem ne soglaša nasprotna stranka, pač pa se takšno mnenje lahko upošteva le kot del dejanskih navedb stranke v postopku, ki je mnenje pridobila. Navedeno ravnanje sodišča predstavlja že opisano kršitev postopkovnih pravil, saj sodišče prve stopnje po pridobitvi dodatnega izvedeniškega mnenja ni razpisalo naroka, na katerem bi se izvajali dokazi. Udeležencem je bila odvzeta pravica do izjave o rezultatih dokazovanja, kar predstavlja kršitev iz 8. točke 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP.

Po določbi 2. odst. 145. čl. ZNP mora sklep, s katerim se določi nujno pot, obsegati natančen potek nujne poti, način uporabe nujne poti ter višino denarnega nadomestila. Skica o poteku nujne poti je sestavni del sklepa. Pritožnika utemeljeno opozarjata, da sodišče v tem postopku skice nujne poti, ki jo je določilo, sploh ni izdelalo, zato tudi ni sestavni del sklepa, kar spet predstavlja kršitev postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa. Zlasti pa iz sklepa ne izhaja način uporabe poti, kar je tudi bistvena sestavina sklepa o določitvi nujne poti. Način uporabe poti mora biti opredeljen tako z vrsto vozil kot z namenom uporabe. Glede vrste vozil je v izreku navedeno, da se dovoli nujna pot za vožnjo z vsemi motornimi vozili, vendar pa iz razlogov izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj je odločitev glede vrste vozil brez omejitev in ali vsa motorna vozila po obstoječi poti sploh lahko vozijo. V izpodbijanem sklepu pa sploh ni odločitve, niti razlogov o tem, za kakšne potrebe lahko predlagateljici opravljata vožnje po sporni poti. Nasprotna udeleženca utemeljeno opozarjata, da je to odločilno dejstvo, saj ni vseeno ali se vožnje opravljajo le za stanovanjske potrebe nepremičnin predlagateljic ali tudi za potrebe izvajanja gospodarske dejavnosti.

Ker je pritožbeno sodišče moralo razveljaviti izpodbijani sklep že zaradi številnih opisanih kršitev postopka, ki jih je potrebno odpraviti v postopku na prvi stopnji, se do ostalih pritožbenih navedb, ki grajajo odločitev prvostopnega sodišča o tem, ali je predlagana nujna pot primerna ali ne, sploh ni opredeljevalo, pač pa je pritožbama ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo v celoti ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Odločitev temelji na določbi 1. odst. 354. čl. ZPP, saj pritožbeno sodišče meni, da vseh opisanih kršitev postopka glede na njihovo naravo ne more samo odpraviti.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti vse opisane nepravilnosti v postopku ter postopek izvesti tako, da bo strankam zagotovljena pravica do izjave v vseh fazah postopka. Ugotoviti bo moralo, kdo so dediči pokojnega nasprotnega udeleženca H. K. starejšega in nadaljevati postopek proti njim. V ponovljenem postopku bo moralo odpraviti tudi še vse druge nepravilnosti, na katere upravičeno opozarjajo pritožniki, zlasti glede obveznih sestavin predloga za določitev nujne poti iz 2. odst. 141. čl. ZNP in sklepa iz 2. odst. 145. čl. ZNP ter po pravilno izvedenem postopku znova odločiti o predlogu za določitev nujne poti.