Jedro

Pravni standard upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje obsega vsak dogodek, ki je stranki preprečil opravo procesnega dejanja ter v posledici povzročil prekluzijo, in ga ni mogoče enačiti s pojmom višje sile, temveč ga je potrebno razlagati širše. Upoštevati je potrebno tudi osebne lastnosti stranke in druge okoliščine.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlogu dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje ne ugodi. Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da je do zamude roka za vložitev ugovora prišlo zaradi pomote, ki jo je mogoče šteti za opravičljiv vzrok za zamudo v smislu 1. odst. 116. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Dolžnik pri ravnanju s prispelo pošto ni neskrben, do zamude pa je prišlo zgolj zato, ker je bila pošiljka vročena v soboto, ko uprava dolžnika ne dela, pošiljko pa je sprejel prodajalec v trgovini. Pritožba je utemeljena. Za obravnavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje sodišče vedno razpiše narok, razen če se predlog opira na splošno znana dejstva ali pa se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga (2. odst. 120. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Ker sodišče prve stopnje naroka ni razpisalo, je najverjetneje štelo, da dolžnik predlaga vrnitev iz očitno neupravičenega razloga. Takšna ocena pa je glede na dolžnikove navedbe v predlogu in druge podatke v spisu po ugotovitvah sodišča druge stopnje napačna ali vsaj preuranjena. Prav ima sodišče prve stopnje, da je bila vročitev sklepa o izvršbi dolžnikovemu delavcu v poslovnem prostoru - trgovini pravilno opravljena (1. odst. 133. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Vendar pa utegne biti citirana določba glede vročanja pravnim osebam v nekaterih primerih zelo stroga, saj ni mogoče izključiti možnosti, na katero se sklicuje tudi dolžnik, da je pisanje (v skladu z zakonom) vročeno delavcu, ki se sicer nahaja v poslovnem prostoru stranke, vendar pa ima malo ali nič zveze z upravo oz. administracijo in ki glede na dela in naloge, ki jih sicer opravlja v poslovnem prostoru, ne more niti ni dolžan poznati pomena vročitve priporočene pošiljke za tek prekluzivnih rokov. ZPP v pravilih o vrnitvi v prejšnje stanje govori o upravičenem vzroku (1. odst. 116. čl.) oziroma upravičenem razlogu (argumentum a contrario - 2. odst. 120. čl.). Pravni standard upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje obsega vsak dogodek, ki je stranki preprečil opravo procesnega dejanja ter v posledici povzročil prekluzijo, in ga ni mogoče enačiti s pojmom višje sile, temveč ga je potrebno razlagati širše. Upoštevati je potrebno tudi osebne lastnosti stranke in druge okoliščine. Dolžnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje med drugim zatrjuje, da je bilo pisanje vročeno v soboto, ko se priporočene pošiljke ponavadi niso vročale. Nadalje, da je pisanje sprejel delavec, ki je pismo šele v ponedeljek izročil upravi dolžnika, pri tem pa zaradi nevednosti pozabil povedati, da je pisanje prispelo že v soboto, s čimer je nenamerno spravil v zmoto delavko, ki je sicer pooblaščena za sprejem pošte, vseh teh okoliščin pa po njegovih trditvah ni mogoče pripisati dolžnikovi malomarnosti, temveč naključju, ki se lahko pripeti tudi ob največji skrbnosti. Dolžnik je za svoje trditve predlagal tudi dokaze. Takšne navedbe po ugotovitvah sodišča druge stopnje niso očitno neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, temveč bi utegnile, če bi se izkazale za resnične, morda pomeniti upravičen razlog. Ker je sodišče prve stopnje pravno napačno ocenilo, da gre za očitno neupravičen razlog, ni izvajalo ponujenih dokazov, zato je dejansko stanje v zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje v skladu s 120. čl. ZPP razpiše narok ter izvede predlagane dokaze in ugotovi predvsem, kako in komu so se pri dolžniku ponavadi vročale priporočene pošiljke, kako je bila vročena sporna pošiljka, kdaj in kako je prodajalec pošiljko izročil upravi ter kako je prišlo do nesporazuma oz. pomote. Glede na ugotovljeno dejansko stanje naj sodišče prve stopnje oceni, ali je razlog, zaradi katerega je dolžnik zamudil rok za vložitev ugovora, upravičen v smislu 1. odst. 116. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ ali ne.