Jedro

Toženec je bil z gradbenim dovoljenjem na podlagi ZGO-1 pooblaščen spremeniti obstoječe posestno stanje, zato je protipravnost njegovega motilnega ravnanja izključena na podlagi 3. odstavka 33. člena SPZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sta dolžni kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je tožena stranka motila tožnika v zadnji mirni posesti 30m in 1,2 m visoke ograje, locirane na mejni liniji med parc. št. 22/4 k. o. X, parc. št. 22/3 k. o. X in parc. št. 25 k. o. X, s tem ko je dne 17. 3. 2012 ograjo v celoti podrl, odpeljal ves material in razril zemljišče na parc. št. 22/3 in 22/4 k. o. X ter zahtevek na vzpostavitev prejšnjega stanja z zgraditvijo nove ograje. Odločilo je tudi, da je tožnik dolžan tožencu povrniti pravdne stroške v znesku 708,45 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

2. Zoper sklep se je pritožil tožnik iz vseh zakonsko določenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Podrejeno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno sojenje sodišču prve stopnje pred drugim sodnikom. Sodišče prve stopnje je napačno domnevalo, da je bil tožnik v upravnem postopku seznanjen z rušenjem ograje, na kar je tožnik opozoril na glavni obravnavi s trditvami, da rušitvene dokumentacije ni prejel, ker mu je Upravna enota (v nadaljevanju: UE) udeležencem postopka ni vročila. Ker tožnik ni bil stranka v postopku, mu je bilo vročeno le gradbeno dovoljenje, ne pa tudi rušitvena dokumentacija. Upravna enota v postopku ne sme razpolagati s premoženjem, ki ni last strank, zato gre za protiustaven poseg v tožnikovo lastnino. Obravnava pred UE Ljubljana Vič je trajala le 15 minut, takrat je bila tožniku le predočena toženčeva novogradnja, o predvidenem rušenju pa ni bilo govora. Tožnik je uslužbencu Č. zaupal, zato ni imel potrebe pregledati celotne dokumentacije, poleg tega je sodišče prve stopnje tožnikov dokazni predlog z zaslišanjem g. Č. neutemeljeno štelo za prekludiran, niti ni pojasnilo, zakaj ga je zavrnilo. Prav tako ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila tožniku projektna dokumentacija dana na vpogled, kot tudi, da se je z njo seznanil, niti ni bil z njo seznanjen ob prejemu gradbenega dovoljenja. Če bi tožnik za rušenje ograje vedel, bi se mu uprl že na UE. Glede posesti ograje je dejansko stanje ostalo popolnoma neraziskano, sodišče prve stopnje namreč ni sledilo napotkom Višjega sodišča v razveljavitvenem sklepu in ni izvajalo dokazov glede posesti ter je napačno zavzelo stališče, da te okoliščine sploh ni treba ugotavljati.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Stvarnopravni zakonik (SPZ) v prvem odstavku 33. člena določa, da se v sporu zaradi motenja posesti pravica do posesti ne upošteva. Posestnik pa nima pravnega varstva, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu (tretji odstavek 33. člena SPZ).

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženčevo motilno ravnanje (rušitev ograje) temelji na gradbenem dovoljenju, ki je bilo izdano na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov. Ugotovilo je, da je tožnik sodeloval v upravnem postopku. Bil je osebno vabljen na obravnavo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja na upravno enoto, kjer je podal tudi pripombe glede odmika toženčeve novogradnje od svojih nepremičnin, v vabilu na obravnavo pa je bil seznanjen s pravico ogleda celotne toženčeve projektne dokumentacije (1), ki je vsebovala načrt toženčeve gradnje in rušilnih del. Načrt odstranjevalnih del je sestavni del gradbenega dovoljenja, ki je bilo tožniku vročeno, a se nanj ni pritožil. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje se pritožbeno sodišče strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožnik z rušitvijo ograje, s katero je bil seznanjen, tudi soglašal. Okoliščina, da tožnik svoje pravice seznaniti se s projektno dokumentacijo, o kateri je bil izrecno poučen v vabilu na obravnavo, ni izkoristil, namreč ne utemeljuje pritožnikovega vztrajanja, da z rušenjem ograje ni bil seznanjen, niti s tem ni soglašal, temveč nasproten zaključek sodišča prve stopnje, da je vedel za opravljeni poseg in se ni temu upiral. Pritožbene navedbe, da tožniku projektna dokumentacija ni bila dana na vpogled, so prav tako neutemeljene, saj so v nasprotju s tožnikom dokazilom, vsebino vabila na ustno obravnavo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ki je bilo tožniku vročeno. Zato je sodišče utemeljeno štelo, da je z dokumentacijo soglašalo.

7. Ker je tožnik z rušenjem ograje soglašal, tudi pritožbene navedbe o nezakonitem ravnanju upravne enote niso utemeljene.

8. Toženec je bil na podlagi Zakona o graditvi objektov z gradbenim dovoljenjem pooblaščen spremeniti obstoječe posestno stanje, zato je protipravnost njegovega motilnega ravnanja izključena na podlagi tretjega odstavka 33. člena SPZ, posledično se tako kot nerelevantne izkažejo tudi trditve o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju glede tožnikove posesti sporne ograje. Ker ena izmed predpostavk za ugotovitev motenja posesti ni podana, je odpadla potreba po ugotavljanju spornega dejstva, kdo je bil zadnji mirni posestnik sporne ograje, ki ga je sodišče prve stopnje v prvem postopku zmotno štelo kot nespornega, na kar je pritožbeno sodišče opozorilo v razveljavitvenem sklepu I Cp 474/2013 z dne 17.7.2013. Zato pritožbeni očitek o kršitvi napotkov pritožbenega sodišča v razveljavitvenem sklepu pritožbenega sodišča I Cp 474/2013 z dne 17.7.2013 ni utemeljen.

9. Pritožbeni očitek o neobrazloženosti zavrnitve dokaznega predloga tožnika z zaslišanjem priče D. Č., ki je vodil upravni postopek izdaje gradbenega dovoljenja, ni upravičen, saj je sodišče prve stopnje razlog zavrnitve obrazložilo (286. člen ZPP).

10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi 2. točko 365. člena ZPP).

11. Ker pritožba tožnika ni utemeljena, stroški odgovora na pritožbo pa ne predstavljajo potrebnega izdatka (155. člen ZPP), sta pravdni stranki dolžni kriti vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

(1) Iz vabila tožniku na ustno obravnavo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja obvestilo o tem, kje in kdaj si lahko ogleda projektno dokumentacijo toženca, in sicer v prostorih UE Ljubljana – Vič, soba 313 v času uradnih ur, posredovana mu je bila tudi telefonska številka za pridobitev dodatnih informacij v zvezi z zadevo.