Jedro

Pritožbeno razlogovanje, da bi le izvedenec ortoped lahko natančno pojasnil zdravstveno stanje tožnice glede SCC, potek zdravljenja, omejitve, ki jih ima v vsakdanjem življenju, možnost vpliva temeljne bolezni na pojav drugih boleznih in funkcionalne sposobnosti tožnice, ne more predstavljati razloga za imenovanje sodnega izvedenca v socialnem sporu, saj je predmet socialnega spora omejena na invalidnost; in sicer kako zdravstveno stanje zavarovanca vpliva na opravljanje dela oziroma poklica v skladu s 63. členom ZPIZ-2.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 15. 2. 2020 in št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 21. 8. 2020 ter da se tožnica razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s priznano pravico do dela s stvarnimi razbremenitvami in časovno razbremenitvijo krajšega delovnega časa od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko. Hkrati je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo se po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Predlaga, da sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, stroške pritožbenega postopka pa šteje kot stroške nadaljnjega postopka. Osnovna bolezen tožnice je sindrom karpalnega kanala (SCC) obeh rok. Tožnica je prve simptome bolezni kazala že leta 2006. Leta 2016 je bil pri tožnici ugotovljen epikondilitis na ulnarni strani desnega komolca in utesnitev središčnih živcev obojestransko v predelu zapestij. Zdravstveno stanje se je tožnici slabšalo, v oktobru 2016 je tožnica je opravila EMG preiskavo obeh zapestij, ki je pokazala utesnitev medialnih živcev na obeh rokah težke stopnje, v maju 2019 pa je bila tožnica operirana. Še vedno trpi hude bolečine v obeh rokah, ramah in torakalni hrbtenici. Lečeči specialist je predlagal razbremenitev rok, manj ročnega dela, rabo opornic za zapestji in prste ter svetoval ponoven pregled pri kirurgu plastiku. Poklica šivilje, ki ga je opravljala več kot 20 let, ne zmore, prav tako ne zmore opravljati fizičnega dela brušenja, lepljenja, zlaganja različnih kosov izdelkov in polizdelkov, ki ga je nazadnje opravljala eno leto. Skupno ima tožnica 25 let delovne dobe. Zadnjo zaposlitev je morala prekiniti, ker je bila za delo potrebna ročna spretnost prstov, zlaganje težkih bremen tudi do 15 kg, vse nad višino ramen, primorana je bila v prisilno držo ledvene hrbtenice in rok. Tožnica ima stalne hude bolečine ponoči in podnevi. Bolečina je amplitudialna, faze bolečine ne more nikdar predvideti. Stalno je pod presijo poslabšanja, kadar se pojavi ni zmožna funkcionirati niti v zasebnem življenju, saj jo spremlja neznosna bolečina. Primorana je v konstantno medikamentozno zdravljenje, ki pušča posledice tudi na želodcu, počasi pa tudi na psihi. Zelo hude bolečine in mravlinčenje rok tožnica trpi ponoči, kar vodi v težave z nespečnostjo in se odraža pri njeni življenjski in delovni kapaciteti. Nakazuje se diagnoza sindroma rotatorne manšete, vendar za potrditev diagnoze niso bile izvedene preiskave. Tožnica ima težave z bolečinami v torakalni hrbtenici. Če sodišče ne izvede pravočasnega substanciranega dokaznega predloga, s katerim želi stranka dokazati pravno pomembno dejstvo zagreši absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnica je predlagala sodišču, da pridobi neodvisno izvedensko mnenje specialista ortopeda, ki bi natančno pojasnil zdravstveno stanje tožnice, potek zdravljenja glede SCC, omejitve, ki jih ima v vsakdanjem življenju, možnost vpliva temeljne bolezni na pojav drugih bolezni in pojasni funkcionalne sposobnosti tožnice. Dokazni predlog tožnice je bil pravočasen in substanciran, saj ga je podala že v sami tožbi z opredeljeno dokazno vrednostjo predlaganega dokaza. Ker mnenje izvedenca specialista ortopeda ni bilo pridobljeno, posledično tudi specialistka MDPŠ ni imela operativnih podatkov, da bi lahko s prepričanjem trdila kakšno je zdravstveno stanje tožnice. Po prepričanju tožnice bi bila izvedba dokaza s pridobitvijo izvedenca ortopeda potrebna za ugotovitev dejstev, brez katerih po mnenju tožnice ni mogoče ugotoviti pravih dejstev, na podlagi katerih bi sodišče lahko pravilno uporabilo abstraktno pravno normo in izdalo pravilno sodno odločbo. Obrazložitev sodišča, zakaj pritegnitev nevrologa ni potrebna, je pavšalna. Izvedenka MDPŠ je tista, ki poveže tožničino zdravstveno stanje z njenim delovnim mestom, pa vendar so dejanski podatki o zdravstvenem stanju tožnice pomanjkljivi oziroma jih sploh ni. Ugotovitve o senzaciji pri tožnici so brez objektivnega in oprijemljivega razloga zakaj tožnico onemogočajo. Izvedenka je po eni strani ugotovila, da je diagnoza pri tožnici jasna, po drugi strani pa, da zdravljenje ni zaključeno, saj se ji je zdravstveno stanje postoperativno izboljšalo. Zato bi bilo nujno pritegniti ortopeda. Izvedenka MDPŠ ni mogla natančno opredeliti, katere omejitve tožnica potrebuje, saj ni poznala njenega natančnega zdravstvenega stanja. Neresne so navedbe izvedenke, da je tožnica za delo sposobna, ker je sama vozila osebni avtomobil. Sodišče je spregledalo, da ima osebni avtomobil avtomatski menjalnik in groba fizična moč v nasprotju s trditvami sodišča ni potrebna. Enako velja za servo volan. Tožnica je imela ves čas postopka na prvi stopnji občutek, da sodišče pri njej odloča o I. kategoriji invalidnosti in ne o III. kategoriji z omejitvami. Tožnica želi delati v svojem poklicu, vendar z omejitvami in s krajšim delovnim časom. Tudi očitki izvedenke MDPŠ, da tožnica na osebnem pregledu ni sodelovala, niso korektni in dopustni. Tožnica se je trudila sodelovati, a žal fizično ni zmogla izvesti vseh nalog. Ni bilo ugotovljeno, ali je zdravljenje pri tožnici dejansko zaključeno ali ne, saj se pozitivna odločba lahko izda tudi v primeru, ko zdravljenje še ni povsem zaključeno, pa čeprav kljub nadaljnjemu zdravljenju ni pričakovati bistvenih izboljšav ali popolne ozdravitve. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo.

3. V odgovoru na pritožbo toženec soglaša z ugotovitvami sodišča in opozarja, da tožnica ni zadostila procesnim predpostavkam za podajo pritožbe, saj na naroku za glavno obravnavo ni ugovarjala procesne kršitve glede zavrnitve ostalih dokaznih predlogov. Pripombe na izvedensko mnenje so bile splošne. Dejansko stanje je bilo ugotovljeno s postavitvijo izvedenke MDPŠ, ki je najbolj kompetentna za oceno delazmožnosti. Predlagani dokazi po imenovanju izvedenca ortopeda in nevrologa pa za ugotovitev delazmožnosti niso najbolj primerni. Tožnica v tožbi nikoli ni predlagala angažiranje sodnega izvedenca ortopeda. Pripombe na izvedensko mnenje sodne izvedenke so presplošne in nerelevantne. Sodno izvedensko mnenje je natančno in ne vzbuja dvoma. Predlagani dokazi po postavitvi izvedenca ortopeda in nevrologa za ugotovitev delazmožnosti niso nujno potrebni, če ne neprimerni.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana zavrnilna sodba izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku,1 na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti do tistih, ki jih zatrjuje tožnica. Sodba je temeljito obrazložena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, v nadaljevanju pa izpostavlja naslednje.

6. Sodišče je pravilnost in zakonitost izpodbijane dokončne odločbe presojalo v okviru trditvene podlage in tožbenega zahtevka. Dokazna ocena sodišča je preverljivo in razumljivo obrazložena z argumentacijo, ki prepriča tudi pritožbeno sodišče. Prvostopno sodišče ni zagrešilo absolutno bistvene kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kot zmotno zatrjuje pritožba. Za takšno kršitev bi lahko šlo, če stranki z nezakonitim postopanjem ne bi bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem oziroma bi sodišče poseglo v pravico do izjave iz 22. člena Ustave RS2 o enakem varstvu pravic. Ta ustavna pravica je opredeljena v 5. členu ZPP, po katerem mora sodišče dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke.3

7. Ni prišlo niti do smiselno zatrjevane kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 254. členom ZPP, ker sodišče ni izvedlo dokaza s pridobitvijo izvedenskega mnenja specialista ortopeda. Vsaki stranki je sodišče omogočilo navajanje dejstev, dokazov in pravnih naziranj ter opredelitev do navedb nasprotne stranke, izjavo o rezultatih dokazovanj ter o vsem procesnem gradivu, ki lahko vpliva na odločitev sodišča.4 Po pridobitvi pisnega izvedenskega mnenja specialistke medicine dela, prometa in športa ter njenem zaslišanju na glavni obravnavi (list. št. 20 – 28 in 48 – 50) je sodišče v dokaznem sklepu5 povsem pravilno in ustrezno obrazložilo zavrnitev dokaznih predlogov. Sodni izvedenci se v socialnih sporih imenujejo za ugotavljanje medicinskih dejstev, ker sodišče s strokovnim znanjem ne razpolaga. Upoštevajoč določilo 251. člena ZPP so izvedenci mnenja dolžni podajati vestno in v skladu s pravili medicinske znanosti, stroke in izkušenj. Ne držijo pritožbena zatrjevanja, da je bil dokazni predlog tožnice po imenovanju sodnega izvedenca ortopeda substanciran in oblikovan oziroma podan pravočasno. Kot izpostavlja tudi toženec, tožnica takšnega dokaznega predloga ni podala.

8. Sodišče ne more slediti niti pritožbenem očitku, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje, ker dodatno ni imenovalo še sodnega izvedenca ortopeda ter je svoje ugotovitve oprlo le na izvedensko mnenje sodne izvedenke MDPŠ. Skozi celotno obrazložitev sodbe6 se je sodišče opredelilo do ugotovitev sodne izvedenke, na katere se je sodišče oprlo pri svoji odločitvi. Nenazadnje je izvedenka izpostavila, da pritegnitev nevrologa ni potrebna, saj so diagnoze pri tožnici jasne, potrebno jih je le povezati z delovnim mestom oziroma z oceno tveganja in obremenitvami na delovnem mestu, kar pa je izključno v domeni specialista medicine dela, prometa in športa. Pritožničino vztrajanje o potrebnosti imenovanja sodnega izvedenca ortopeda ne more biti uspešno, saj nenazadnje tožnica takega dokaznega predloga nikoli ni podala. Po oceni pritožbenega sodišča, pa kljub 61. in 62. členu ZDSS-1 v postopku ni bila podana procesna situacija, ki bi sodišče zavezovala k imenovanju sodnega izvedenca ortopeda po uradni dolžnosti. Sodišče je po vpogledu v celotno procesno dokumentacijo, ki tvori podlago izpodbijane sodbe pravilno potrdilo odločitev toženca.7

9. Pritožbene navedbe so same s seboj v nasprotju, ko pritožnica izkazuje, da dejanskih podatkov o zdravstvenem stanju tožnice sploh ni, jih je premalo oziroma so nenatančne, hkrati pa zahteva od sodišča, da na podlagi ugotovljenega zdravstvenega stanja pri tožnici ugotovi invalidnost. Potrebno je izpostaviti, da sodni postopek ni namenjen morebitni diagnostiki, temveč ugotavljanju zavarovančeve preostale delazmožnosti. To zahteva, da je zavarovančevo zdravstveno stanje raziskano do te mere, da lahko sodni izvedenci v sodnem postopku na podlagi obstoječih zdravstvenih podatkov, ugotovijo za sodni postopek pravotvorna dejstva. Nenazadnje je sodišče v sklepu o imenovanju z dne 4. 2. 2021 (list. št. 15 – 16) sodno izvedenko MDPŠ pooblastilo, da po oceni pritegne k sodelovanju še izvedenca specialista nevrologa.8

10. Neutemeljen je pritožbeni očitek o nasprotju v razlogovanju o jasni diagnozi in nezaključenim zdravljenjem. Sodna izvedenka je pojasnila, da je pri tožnici jasna diagnoza, ki je bila obravnavana v predsodnem postopku glede sindroma karpalnega kanala.9 Šele od 5. 7. 202110 je tožnica upravičena do priznanja razbremenitev11 iz tega naslova, kar pa je lahko le predmet nove obravnave pri tožencu. Izvedenkina pojasnila o nedokončanem zdravljenju pa se nanašajo na tožničine trditve o nevropatski bolečini, ki jo onesposoblja.12 Gre samo za navidezno nasprotje. Sodna izvedenka je izpostavila, da pri tožnici očitno obstojijo zdravstvene težave v povezavi s tožničinim delom oziroma poklicem, vendar zaradi časovne obravnave, ne zapadejo v ta socialni spor.

11. Glede pritožbenega očitka o tožničini zmožnosti vožnje osebnega avtomobila, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila ta ugotovitev izvedenke podana le v smislu ponazoritve primerjave med zmožnostjo in nezmožnostjo uporabe zgornjih okončin, pri čemer je izpostavila diskrepanco v anamnezi in klinični sliki tožnice. Pri oceni delazmožnosti niso pomembne posamične diagnoze, temveč funkcionalne zmogljivosti prizadetega organa oziroma človeka v celoti. Izvedensko mnenje je tudi po oceni pritožbenega sodišča dovolj jasno in obrazloženo brez notranjih nasprotij, medicinska dokumentacija pa ustrezno povzeta.13

12. Pritožbeno razlogovanje, da bi le izvedenec ortoped lahko natančno pojasnil zdravstveno stanje tožnice glede SCC, potek zdravljenja, omejitve, ki jih ima v vsakdanjem življenju, možnost vpliva temeljne bolezni na pojav drugih boleznih in funkcionalne sposobnosti tožnice, ne more predstavljati razloga za imenovanje sodnega izvedenca v socialnem sporu, saj je predmet socialnega spora omejena na invalidnost; in sicer kako zdravstveno stanje zavarovanca vpliva na opravljanje dela oziroma poklica v skladu s 63. členom ZPIZ-2. 13. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

14. Na podlagi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP tožnica sama nosi svoje stroške postopka.

1 Ur. l. RS, št., 73/07 s spremembami, v nadaljevanju ZPP. 2 Ur. l. RS, št. 33/91. 3 Le izjemoma, če tako določa zakon, sme odločiti o zahtevku v katerem nasprotni stranki ni bila dana možnost izjasnitve. Pravici stranke ustreza obveznost sodišča, da se seznani z dokaznimi predlogi in opredeli do tistih, ki so za odločitev bistvenega pomena, kot je povsem pravilno sodišče postopalo tudi v predmetni zadevi. 4 Tožnica je svojo pravico do izjave realizirala tako ob osebnem pregledu pri sodni izvedenki in zaslišanju na naroku za glavno obravnavo. Seznanila se je s pisnim izvedenskim mnenjem in sodelovala pri zaslišanju sodne izvedenke. Pravica tožnice do izjave je bila spoštovana. 5 3. točka obrazložitve sodbe. 6 Predvsem v 9. točki. 7 Da pri tožnici do referenčnega obdobja (datum dokončne odločbe) pri tožnici ni ugotoviti zmanjšanja delazmožnosti oziroma pri tožnici ni podane invalidnosti. 8 Sodna izvedenka je glede na zdravstveno dokumentacijo in osebni pregled ocenila, da obstoji zadostna podlaga za podajo izvedenskega mnenja o tožničini preostali delovni zmožnosti. 9 Tožnica je bila zaradi zdravstvenega stanja iz naslova te diagnoze obravnavana na podlagi predpisov o začasni nezmožnosti za delo. 10 Ko je bil narejen EMG. 11 Stvarnih oziroma časovne. 12 To je glede na obravnavo v predsodnem postopku nova diagnoza obravnavana v okviru fibromialgije oziroma kroničnega bolečinskega sindroma (zaradi katere bo morala tožnica pričeti z diagnostiko oziroma zdravljenjem pri ustrezni inštituciji (multidisciplinarna obravnava na URI Soča). 13 Imenovana sodna izvedenka, ki je po specialnosti najbolj usposobljena in kompetentna za ocenjevanje zmožnosti za delo, je povzela objektivne merljive podatke in statuse, ki so bili razvidni iz medicinske dokumentacije, jih primerjala z ostalimi izvidi in na podlagi dokončne ocene podala neodvisno mnenje o delazmožnosti tožnice.