Jedro

V predmetni zadevi je predlagatelj želel doseči vpis zaznambe neposredne izvršljivosti le pri nekaterih nepremičninah, na katerih je vpisana skupna hipoteka. V materialnopravnem pogledu ni videti ovire za zaznambo neposredne izvršljivosti le pri nekaterih parcelah. Vendar to pomeni, da ni več mogoče govoriti o isti izvedeni pravici pri vseh nepremičninah (pri hipoteki na eni od nepremičnin ni hkrati dogovorjena tudi neposredna izvršljivost, pri ostalih pa je). Da bi vpis dosegli, je treba vložiti ustrezen predlog. Ker sodišče ne more samo dopolnjevati predlogov, je bil predlog pravilno zavrnjen. Odločilno pri tem je, da ustrezne obrazce predlagatelj ima na razpolago in jih ni uporabil.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu zavrnilo ugovor predlagatelja zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen vpis zaznambe neposredne izvršljivosti notarskega zapisa pri nepremičnini 254/80 k.o. H. Iz razlogov sklepa izhaja, da je v notarskem zapisu dovoljena le zaznamba izvršljivosti pri nepremičninah z ID znakom 1 in 2, ne pa tudi pri nepremičnini z ID znakom 3 (ki ima drugega lastnika, ki tudi ni podpisnik v notarskem zapisu), predlog pa se nanaša na vse tri nepremičnine in je zato nesklepčen (listina ni skladna s predlaganim vpisom).

2. Zoper sklep se predlagatelj pritožuje in vztraja, da bi moralo sodišče predlogu delno ugoditi, delno pa ga zavrniti. Opozarja še, da drugačnega predloga ni mogel vložiti, saj imajo hipoteke na vseh treh nepremičninah isti ID. Pravo se ne more umikati tehničnim zmožnostim portala e-sodišča. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je predlagatelj želel doseči vpis zaznambe neposredne izvršljivosti le pri nekaterih nepremičninah, na katerih je vpisana skupna hipoteka. Hipotekarni upnik lahko pri skupni hipoteki zahteva poplačilo svoje terjatve s prodajo katerekoli nepremičnine in v kakršnemkoli vrstnem redu, zato v materialnopravnem pogledu ni videti ovire za zaznambo neposredne izvršljivosti le pri nekaterih parcelah. Vendar to pomeni, da ni več mogoče govoriti o isti izvedeni pravici pri vseh nepremičninah (pri hipoteki na eni od nepremičnin ni hkrati dogovorjena tudi neposredna izvršljivost, pri ostalih pa je) Da bi tak vpis dosegli, pa je treba vložiti ustrezen predlog, saj zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo. V konkretnem primeru predlogu, kakršen je bil postavljen, zato ni mogoče ugoditi niti delno, saj je pred vpisom zaznambe neposredne izvršljivosti hipoteke le na nekaterih nepremičninah, na katerih je vpisana skupna hipoteka, potrebno ustrezno razdružiti hipoteko na dva dela (dva različna ID).Ker sodišče ne more samo dopolnjevati predlogov, je bil predlog pravilno zavrnjen. Odločilno pri tem je,da ustrezne obrazce predlagatelj ima na razpolago in jih ni uporabil. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1).

5. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je prav zaradi posebnosti elektronskega poslovanja zakon omejil krog predlagateljev, poleg tega pa je strankam na voljo tudi služba za pomoč pri VS RS, kjer bi lahko predlagatelj dobil ustrezne informacije, kako vložiti tak predlog, da bo dosegel želeni vpis.