Jedro

V postopku v socialnih sporih se uporabljajo določbe ZPP, če ni v ZDSS-1 določeno drugače, torej tudi določbe, ki urejajo dovoljenost revizije. Revizija, ki jo vloži tožnik sam in ob tem ne dokaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, je po ZPP nedovoljena in se jo zavrže. Če si stranka ne more zagotoviti pravne pomoči odvetnika, je brezplačna pravna pomoč mogoča tudi za vložitev izrednih pravnih sredstev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Predsednica senata sodišča prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrgla revizijo, ki jo je zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr.št. Psp 286/2004 z dne 23.3.2005 vložil tožnik. Odločitev je prvostopno sodišče utemeljilo z določbo 3. odst. 86. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99 - 2/2004 - ZPP), po kateri lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen v primeru, če ima stranka sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Tožnik je revizijo vložil sam, ob tem ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, sodišče prve stopnje je zato ugotovilo nedovoljenost revizije v skladu z 2. odst. 374. člena ZPP in jo na podlagi 1. odst. istega člena zavrglo.

Zoper sklep se je pritožil tožnik. Navaja, da je Višje sodišče s spremembo sodbe sodišča prve stopnje kršilo določbe pravdnega postopka. Tožena stranka naj bi se ob poznavanju njegovega zdravstvenega stanja izogibala obveznosti, da ga zavaruje kot samostojnega podjetnika. Nima sredstev, da bi za zastopanje pooblastil odvetnika in tudi dvomi, da bi ga bil pripravljen zastopati. Odklonitev možnosti vložitve pritožbe pomeni kršitev človekovih svoboščin in pravic, zagotovljenih z Ustavo RS.

Sodišče je pristransko odločilo, ko je napačno navedlo ugotovitve zdravnika in ni upoštevalo nepravilnih postopkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa v smeri dovolitve revizije.

Pritožba ni utemeljena.

Tožniku je prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu popolno pojasnilo, da se na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur.l. RS, št. 2/2004 in 10/2004 - ZDSS-1) v postopku v delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe zakona, ki urejajo pravdni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače. Enako je določal do 1.1.2005 veljavni 14. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94 - ZDSS).

Pogoji za vložitev revizije so določeni v ZPP v poglavju o pooblaščencih (86. člen) ter v 1. točki poglavja o izrednih pravnih sredstvih. Tožniku je bilo tudi pojasnjeno, da je po 2. odst. 374. člena ZPP revizija nedovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice, ob upoštevanju 3. in 4. odst. 86. člena ZPP pa nima zakonske pravice za vložitev revizije tudi stranka, če tega dejanja ne opravi po pooblaščencu, ki je odvetnik in nima sama opravljenega pravniškega državnega izpita. Tožnik ni izkazal, da bi izpolnjeval navedene pogoje, sam nima pravice vložitve revizije in je zato predsednica senata sodišča prve stopnje pravilno ugotovila njeno nedovoljenost in jo s sklepom zavrgla.

V zvezi s pritožbenimi navedbami, da tožnik nima sredstev za plačilo strokovne pravne pomoči po odvetniku, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (Ur.l. RS, št. 48/2001 in 50/2004 - ZBPP) državljanom Republike Slovenije, ob izpolnjenih pogojih, zagotovljena brezplačna pravna pomoč. Po 13. členu ZBPP je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki, glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka. V smislu 26. člena se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi, kar pomeni tudi za vložitev revizije. Tožnik je imel možnost zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči po postopku, kot ga v VI. poglavju določa ZBPP. Če postopka za pridobitev brezplačne pravne pomoči ni pričel, so neupoštevni njegovi pritožbeni razlogi, da si strokovne pomoči odvetnika zaradi pomanjkanja sredstev ni mogel zagotoviti, trditve da pomoči ne bi mogel dobiti pa tudi z ničemer ni utemeljil. Ker je pritožba neutemeljena jo je sodišče druge stopnje, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP, zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.