Jedro

Preživnina razvezanemu zakoncu se določi v skladu z zmožnostmi drugega zakonca.

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi in se v izpodbijanem delu glede odločitve o preživnini (tč. 2 izreka) sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: "Tožnik A. Č. je dolžan od 1.5.1999 dalje plačevati toženki R. Ž. Č.

mesečno preživnino v znesku 65.000,00 SIT, do pravnomočnosti zapadle obroke v 15 dneh, v bodoče dospevajoče pa do vsakega 5 dne v mesecu za tekoči mesec do prve uskladitve preživnin z gibanjem plač in življenskimi stroški, od tedaj pa valorizirano preživnino, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo." V ostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezal zakonsko zvezo, ki sta jo pravdni stranki sklenili 6.2.1965 v Ljubljani in tožniku naložilo v plačevanje mesečno preživnino 50.000,00 SIT od 1.5.1999 dalje z ustreznimi valorizacijami in zamudnimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek toženke za plačevanje preživnine je zavrnilo ter odločilo, da vsaka stranka sama trpi svoje stroške.

Zoper zavrnilni del sodbe glede preživnine se pritožuje toženka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje razveljavi, podrejeno pa da preživnino zviša na 65.000,00 SIT mesečno. V pritožbi toženka navaja, da je prisojena preživnina prenizka, poleg tega pa je toženka zahtevala plačevanje preživnine od 1.2.1999 in ne šele od 1.5.1999 kot ji je prisodilo preživnino prvo sodišče. Sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljajo kakšne stroške ima toženka s preživljanjem in ima sodba tako pomanjkljivosti, da se je ne da preizkusiti. Glede na visoke stroške stanovanja, njeno težko zdravstveno stanje je toženka upravičena do večje preživnine, kot jo je prisodilo prvo sodišče. Tožnik ima visoko plačo in živi s partnerico, ki je finančno preskrbljena in meni, da ji gre najmanj 65.000,00 SIT preživnine mesečno.

Tožnik je na pritožbo toženke odgovoril in predlagal, da pritožbeno sodišče toženkino pritožbo v zavrnilnem delu zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba je deloma utemeljena.

Pravna podlaga za določitev preživnine toženki so določbe čl. 81. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. list RS št. 15/76-1/89, v nadaljevanju ZZZDR) kot že pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je toženka, ki je stara 66 let, nezaposlena in brez lastnih dohodkov, sodišče prve stopnje toženki ni odmerilo preživnine v skladu z možnostmi tožnika.

Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da znaša tožnikova pokojnina od 155.000,00 - 170.000,00 SIT (avgusta 1999 je tožnik prejel 169.268,50 SIT pokojnine) ter da je prejel honorar v zadnjem letu 86.677,50 SIT, je glede na tožnikove zmožnosti povsem primerna prežinina v mesečnem znesku 65.000,00 SIT, kot jo predlaga toženka v pritožbi. Zmotno je stališče prvega sodišča, ko je upoštevalo pri izračunu višine preživnine le minimalne stroške ugotovljene po statistični metodi, ko pa je toženka upravičena vsaj približno do takega standarda kot ga je imela pred razvezo. Z plačilom tako določene preživnine bo tožniku še vedno ostalo za lastno preživljanje znatno več sredstv kot toženki (čez 110.000,00 SIT mesečno), tako, da ne bo ogroženo njegovo preživljanje.

Neutemeljena je pritožba toženke, ko zahteva plačilo preživnine od 1.2.1999, ko pa je toženka postavila preživninski zahtevek šele 4.5.1999, tako, da je upravičena zahtevati preživnino samo za vnaprej, torej od meseca maja 1999, ne pa tudi za nazaj.

Glede na navedeno je bilo pritožbi toženke ugoditi v delu, ko zahteva višjo preživnino, v ostalem pa njeno pritožbo, ko zahteva plačilo preživnine za obdobje pred vložitvijo zahtevka zavrniti (čl. 358 tč. 4. 353 ZPP).