Jedro

Če je izvedenka ogled opravila, potem ji gre nagrada za ogled v skladu z 39. členom Pravilnika, to nagrado pa je sodišče prve stopnje primerno priznalo v višini 51,00 EUR, k čemur je treba prišteti tudi čas potovanja na ogled v višini 80,00 EUR po tretjem odstavku 39. člena Pravilnika. Sodišče prve stopnje pa bo moralo v nadaljevanju postopka presoditi, ali bi cenilka morala na ogled povabiti tudi udeležence postopka, upoštevajoč pri tem stališča pravne teorije in sodne prakse, v okviru te presoje pa bo tudi treba presoditi potrebnost dodatnih stroškov cenilke v primeru morebitne ponovitve ogleda.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvedenki in cenilki za gradbena in kmetijska zemljišča A. A. za opravljeno izvedensko delo odmeri nagrada in nadomestilo za stroške v skupnem znesku 903,80 EUR, od odmerjene nagrade se obračunajo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter prispevek za zdravstvo, plačilo skupnega zneska se izvrši iz sredstev založenega predujma predlagatelja, ki mora v roku 15 dni tudi doplačati manjkajoči predujem v višini 188,58 EUR.

2. Zoper izpodbijani sklep je predlagatelj vložil pravočasno pritožbo. V njej uveljavlja tri pritožbene razloge. Prvič, izvedenka naj bi izvedla ogled, ne da bi nanj vabila predlagatelja, s tem pa je bila kršena njegova pravica, da sodeluje pri izvajanju dokazov, sam pa tudi dvomi, ali je bil ogled sploh opravljen. Glede na navedeno izvedenka ni upravičena do nagrade za ogled in povračilo stroškov v zvezi z njim. Drugič, sodišče je cenilki glede na obsežnost dokumentacije, ki je bila podlaga cenitve, glede na čas, ki ga je imela sodna izvedenka na voljo, in glede na kompleksnost in vrsto zadeve odmerilo previsoko nagrado, in sicer ji je odmerilo nagrado za zelo zahtevno izvedensko mnenje, kar predstavlja najvišjo stopnjo zahtevnosti, četudi je izvedenka preučila zgolj do 100 strani dodatne dokumentacije, kar pa v skladu z 38. členom Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 84/18 in 148/21, v nadaljevanju Pravilnik) predstavlja manj obsežno dokumentacijo. Tretjič, cenilka še ni upravičena do nagrade, saj še ni opravila svoje naloge. Predlagatelj je namreč 12. 4. 2022 podal pripombe na izvedensko mnenje, iz katerih izhaja, da se cenilka do določenih navedb predlagatelja (glede zmanjšane vrednosti preostalih nepremičnin) sploh ni opredelila, zaradi česar njena naloga sploh še ni končana, sodišče pa je posledično nagrado in stroške odmerilo preuranjeno. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za odmero nagrade zavrne.

3. Izvedenka se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1).

6. Sodišče druge stopnje soglaša z razlogi sodišča prve stopnje in v nadaljevanju le še odgovarja na pritožbene navedbe.

7. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je cenilka ogled 19. 12. 2021 na kraju samem dejansko opravila. To ne izhaja zgolj iz njenega odgovora na pritožbo, temveč tudi iz njenega stroškovnika z dne 14. 2. 2022, v katerem je navedeno, da je ogled opravljala zaradi razmer COVID brez vabljenja strank v postopku, da so nepremičnine zemljišča in je bil ogled do ene ure opravljen 19. 12. 2021. Če je izvedenka ogled opravila, potem ji gre nagrada za ogled v skladu z 39. členom Pravilnika, to nagrado pa je sodišče prve stopnje primerno priznalo v višini 51,00 EUR, k čemur je treba prišteti tudi čas potovanja na ogled v višini 80,00 EUR po tretjem odstavku 39. členu Pravilnika. Sodišče prve stopnje pa bo moralo v nadaljevanju postopka presoditi, ali bi cenilka morala na ogled povabiti tudi udeležence postopka, upoštevajoč pri tem stališča pravne teorije1 in sodne prakse,2 v okviru te presoje pa bo tudi treba presoditi potrebnost dodatnih stroškov cenilke v primeru morebitne ponovitve ogleda.

8. Kar se tiče izpodbijanja nagrade za izvedenko v višini 525,00 EUR po prvem odstavku 40. člena Pravilnika, pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba nima prav, ko navaja, da je nagrada v višini 525,00 EUR za zelo zahtevno izvedensko mnenje najvišja stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja. V prvem odstavku 40. člena Pravilnika so določene tri stopnje zahtevnosti izdelav izvedenskega mnenja, in sicer 350,00 EUR nagrade kot pravilo za izdelavo izvedenskega mnenja, 525,00 EUR nagrade za izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja oz. cenitve in 582,00 EUR nagrade za izjemno zahtevno mnenje oz. cenitev. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje izvedenki priznalo 525,00 EUR za zelo zahtevno cenitev, kar predstavlja drugo od treh stopenj zahtevnosti izvedenskega mnenja. Res je, da je izvedenka za zbiranje proučevanje dodatne dokumentacije v obsegu do 100 strani priglasila najnižjo možno tarifo 51,00 EUR (po 38. členu Pravilnika), res je tudi, da je študij spisa obsegal najmanjšo možno tarifo do 50 strani, in sicer v znesku 51,00 EUR (po 37. členu Pravilnika), vendar je sodišče prve stopnje v 2. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa glede zahtevnosti cenilnega poročila podrobno razložilo, zakaj ocenjuje, da gre za zelo zahtevno cenilno poročilo (po drugi stopnji od treh možnih), in sicer, ker je bila predmet ocenjevanja cenitev vrednosti lastninske pravice v dveh preteklih časovnih obdobjih na skupini zemljišč, ker je bilo treba pregledati ter preučiti podatke spisa in odloke občine iz leta 1998, 2007, 2009 in 2013, ter podatke katastra GJI - CESTE, na osnovi teh podatkov pa izdelati še posebno prilogo, ker te podatke vsebuje tudi odločba upravne enote (enaka obrazložitev izhaja iz samega stroškovnika cenilke). Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je sodišče prve stopnje s tem ustrezno upoštevalo kriterije za določitev zahtevnosti izvedenskega mnenja iz 42. člena Pravilnika,3 četudi je bilo treba zbrati sorazmerno malo dodatne dokumentacije, saj je šlo za cenitev šestih nepremičnin na dva presečna datuma (22.7.2013 in 31.12.2009) ter za ugotavljanje zmanjšanja vrednosti še dveh drugih nepremičnin.

9. Prav tako ne drži pritožbena navedba, da je bil sklep o nagradi izvedenki izdan preuranjeno. Izvedenka je odgovorila na postavljena vprašanja (tudi glede zmanjšanja vrednosti dveh dodatnih nepremičnin, kot izhaja iz 17. strani cenilnega poročila), zato je upravičena do nagrade za pisno izvedensko mnenje, v primeru pripomb na izvedensko mnenje pa bo izvedenka le-to dopolnila.

10. Ker tudi niso podane uradno upoštevne postopkovne kršitve (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

11. Pritožnik in cenilka pritožbenih stroškov nista priglasila, zato je odločitev o njih odpadla.

1 J. Zobec v Ude, Galič (ur.), Zakon o pravdnem postopku s komentarjem, 2. knjiga, GV založba, Ljubljana 2006, str. 494-495. 2 VSRS sklep III Ips 45/2014 z dne 13.06.2017, VSRS Sklep II Ips 267/2017 z dne 12.10.2017, odločba Ustavnega sodišča Up-271/07-19 z dne 3. 7. 2008. 3 V skladu z navedeno določbo sodišče zahtevnost izdelave izvida in mnenja ali cenitve ugotavlja zlasti glede na obsežnost dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja ali cenitve, čas, ki ga ima sodni izvedenec oziroma sodni cenilec na voljo, da izvid in mnenje ali cenitev pripravi, kompleksnost in vrsto zadeve, ki je predmet izvida in mnenja ali cenitve, ter druge dejavnike, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti dela sodnega izvedenca ali sodnega cenilca.