Jedro

Upraviteljica je za drugo prodajo izklicno ceno uskladila z ločitvenim upnikom, pri čemer izklicna cena predstavlja 90 % ocenjene tržne vrednosti. Glede na predlagani način prodaje (javna dražba z zviševanjem izklicne cene) in glede na dejstvo, da je cena samo za 10 % nižja od predlagane pri prvi prodaji, ni nobene potrebe po ponovni cenitvi premoženja, ki bi samo podaljšala postopek, saj bo razplet na javni dražbi pokazal, kakšen je dejanski interes potencialnih kupcev za nakup.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o prodaji premoženja stečajnega dolžnika: nepremičnine k.o. ..., ID znak: parcela ... 0000/2, v deležu do ½, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo in delavnico, odločilo tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanje izklicne cene, izklicna cena se določi v višini 75.600,00 EUR, varščina se določi v višini 7.560,00 EUR. Prodaja se opravi skupaj s solastniškim deležem A. A., zoper katero se vodi postopek osebnega stečaja pod opr. št. St 000/2018. 2. Zoper navedeni sklep se je pritožil dolžnik ter predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Na pritožbo je odgovorila upraviteljica, ki je navedbam v pritožbi nasprotovala ter predlagala potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je prvostopenjsko sodišče s prvim sklepom o prodaji z dne 9. 6. 2022 odločilo, da se premoženje stečajnega dolžnika proda na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, z izklicno ceno v višini 84.000,00 EUR, ki pa ni bila uspešna. Zato je z izpodbijanim (dodatnim) sklepom o prodaji odločilo, da se prodaja (ponovno) opravi na podlagi javne dražbe, izklicno ceno pa je sodišče določilo v nižjem znesku kot v prvem sklepu o prodaji (1. točka tretjega odstavka 331. člena ZFPPIPP).

6. Pritožnik navaja, da je bila izklicna cena predmeta prodaje določena na podlagi cenitvenega poročila cenilca B. B., iz katerega izhaja, da je ocenjena tržna vrednost nepremičnine 168.000.00 EUR in ocenjena likvidacijska vrednost 151.000,00 EUR. Opozarja, da je bilo cenitveno poročilo izdelano septembra 2020, pri čemer pa so bile cene nepremičnin v Republiki Sloveniji v letu 2021 zaradi inflacije višje za 15,7%, v 4. četrtletju 2021 pa za 4,6 %. Cene nepremičnin v Republiki Sloveniji v letu 2022 so po navedbah pritožnika zaradi inflacije na letni ravni višje za 15,4%. Zaradi tega meni, da izklicna cena iz cenitve (zaradi poteka časa) ni več realna ter predlaga novelacijo (obnovitev) že izdelanega cenitvenega poročila ter določitev nove, višje izklicne cene.

7. Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi.

8. Čeprav je mogoče pritrditi pritožniku, da so se cene nepremičnin od leta 2020, ko je bilo izdelano cenitveno poročilo, zvišale, pa to ne pomeni, da je zaradi tega potrebno izdelati novo cenitveno poročilo ter določiti novo, še višjo izklicno ceno. Kot izhaja iz podatkov v spisu, na prvi javni dražbi ni bilo nobenega kupca in tudi nobenega interesa za nakup nepremičnine po takratni ceni. Opravljen ni bil noben ogled. Upraviteljica je za drugo prodajo izklicno ceno uskladila z ločitvenim upnikom, pri čemer izklicna cena predstavlja 90 % ocenjene tržne vrednosti. Glede na predlagani način prodaje (javna dražba z zviševanjem izklicne cene) in glede na dejstvo, da je cena samo za 10 % nižja od predlagane pri prvi prodaji, ni nobene potrebe po ponovni cenitvi premoženja, ki bi samo podaljšala postopek, saj bo razplet na javni dražbi pokazal, kakšen je dejanski interes potencialnih kupcev za nakup. Upoštevajoč, da nepremičnine po prvotno določeni ceni ni bilo mogoče prodati, je pritožbeni predlog, da se določi nova, (še) višja izklicna cena, neutemeljen.

9. Pritožnik s pritožbenimi razlogi ne more uspeti. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.