Jedro

30-dnevni rok za vložitev tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe je treba začeti šteti od takrat, ko je bil sklep instančnega sodišča vročen tožnici in ne že od dneva izdaje sklepa.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v celoti r a z v e l j a v i in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožničino tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe kot prepozno zavrglo. Tožnici je naložilo, da je dolžna povrniti toženima strankama pravdne stroške, in sicer prvotoženi stranki v višini 115.600,00 SIT in drugotoženi stranki v višini 13.794,00 SIT, vse v 15-ih dneh pod izvršbo.

Zoper sklep se po pooblaščencu pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po 338.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) s predlogom, da se pritožbi ugodi, sklep spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podrejeno, da se sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da je izpodbijana odločitev nepravilna. Tožnica je bila napotena, da v roku 30-ih dni od pravnomočnosti sklepa sodišča prve stopnje vloži tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe. Sklep sodišča druge stopnje je prejela 09.12.2005. Tožbo je vložila 27.01.2006 (pravilno 27.12.2005, kot izhaja iz spisovnih podatkov in izpodbijanega sklepa), zato je očitek zamujenega roka neutemeljen. Uporabiti je potrebno načelo materialne pravnomočnosti, torej stališče vezanosti strank in sodišča na vsebino sodne odločbe. Ta pa nastopi šele s trenutkom vročitve strankam. Sodišče je oprlo odločitev na načelo formalne pravnomočnosti, torej vezanosti sodne odločbe na izpodbojnost z rednimi pravnimi sredstvi. Takšno stališče pa je nesprejemljivo, navezujoč se na določbo člena 320 ZPP, torej na določbo, da ima sodna odločba učinek nasproti strankam šele od dneva, ko jim je bila vročena. Ker se v konkretnem primeru uveljavljanje pravnega varstva navezuje na pravnomočnost sodne odločbe, to pa je v domeni stranke, rok za pravno sredstvo ne more teči v času, ko stranka o nastopu pravnega dejstva ni bila seznanjena. Za tožnico je sporno naziranje sodišča prve stopnje, češ da tožba zaradi nedopustnosti izvršbe ni dopustna tudi po izteku odrejenega roka. Rok, ki ga odredi sodišče, ni prekluziven in veljavni predpisi ne izključujejo pravice tretjega, da postopka zaradi nedopustnosti izvršbe na njihovo premoženje ne sprožijo tudi po izteku odrejenega roka. Tretji ni stranka izvršilnega postopka in napram upniku lahko uveljavlja svoje pravice, interese in koristi, ne glede na vodenje izvršilnega postopka. Nesprejemljivo je za tožnico, da bi upnik lahko bil deležen koristi na račun vlaganj, ki jih je tožnica izvršila na nepremičnini, ki je izvršilno sredstvo med tretjimi pravnimi subjekti.

Pritožba je utemeljena.

64.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da kdor verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno (ugovor tretjega). Če upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, sodišče ugovor zavrne (2.odst. 65.čl. ZIZ) in vložnik ugovora lahko v (prekluzivnem) roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna (3.odst. 65.čl. ZIZ). Tretji ima v prekluzivnem (ne več sodnem roku, kot trdi pritožba) roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa pravico začeti pravdo na nedopustnost izvršbe. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je v obravnavanem primeru treba upoštevati materialno pravnomočnost sodne odločbe in ne formalno, kot je to storilo sodišče prve stopnje. 30-dnevni rok za vložitev tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe je treba začeti šteti od takrat, ko je bil sklep instančnega sodišča vročen tožnici in ne že od dneva izdaje sklepa. Na dan izdaje sklepa, to je 22.11.2005, tožnica za sklep še ni vedela, vročen ji je bil (pooblaščencu) 09.12.2005 ( zato 2.odst. 320.čl. ZPP - nasproti strankam ima sodba učinek šele od dneva, ko jim je vročena), takrat je začel teči 30-dnevni rok, tožbo je vložila 27.12.2005, torej pravočasno. Zato je izpodbijana odločitev o zavrženju tožbe nepravilna (glede na določbo 1.odst. 274.čl. ZPP), sodišče prve stopnje bi moralo v zadevi vsebinsko odločiti. Zaradi navedene postopkovne kršitve je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti, posledično tudi v stroškovni odločitvi, ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (3.tč. 365.čl. ZPP).