Jedro

V tožbi za ugotovitev lastninske pravice in izstavitev z.k. listine je potrebno torej tožiti vse solastnike nepremičnine, ki so tako nujni sosporniki, zato je potrebno tožbo, če so izpolnjeni pogoji za njeno zavrženje zoper enega toženca zavreči zoper vse, kakor je pravilno storilo sodišče prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožbo tožeče stranke z dne 18.11.1993 zavrglo.

Takšno odločitev sodišča prve stopnje izpodbija tožeča stranka in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je poizkusilo vročiti tožbo vsem štirinajstim toženim strankam, šestim je bila tožba vročena, za tri se je pošiljka vrnila z označbo "umrl", za enega, ki biva v Sloveniji se je pošiljka vrnila z oznako "neznan", za štiri, ki bivajo v tujini (Argentina, Francija, Kanada in ZDA) pa je sodišče sodbo vročalo po diplomatski poti. Za enega od njih, se je pošiljka vrnila z oznako, da je naslov pomanjkljiv, za ostale tri se pošiljka poslana po diplomatski poti ni vrnila.

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 28.02.2005 tožeči stranki naložilo, da tožbo popravi tako, da za štiri tožence, ki živijo v tujini navede točne naslove. Tožeča stranka je z vlogo z dne 03.03.2005 sodišču predložila kopijo zemljiškoknjižnega izpiska vl. št. k.o. in pooblastilo, ki so ga toženci dali in navedla, da je iz navedenih prilog razvidno, da so naslovi navedeni v tožbi točni. Sodišče prve stopnje je vročalo tožbo na naslov, za katerega tožeča stranka trdi, da je točen, vendar neuspešno, saj je diplomatsko predstavništvo pošiljko vrnilo z označbo, da je naslov pomanjkljiv.

Pritožbena graja, da je bila tožba vložena novembra 1993 in bi morala biti tudi takrat vročena tožencem, je sicer utemeljena, vendar na odločitev sodišča prve stopnje ne vpliva. Dokler tožba ni vročena toženi stranki (vsem tožencem) se pravda ne začne (prvi odstavek 189. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Po določilu prvega odstavka 145. člena ZPP mora stranka, ki do vročitve odločbe druge stopnje (med pravdo) spremeni naslov to takoj sporočiti sodišču. Do vročitve tožbe toženi stranki pa mora za njen pravilen naslov poskrbeti tožeča stranka (prvi odstavek 180. v zvezi z drugim odstavkom 105. člena ZPP).

Zmotna je pritožbena navedba, da ne gre za nobeno enotno sosporništvo.

Tožeča stranka zahteva ugotovitev, da je lastnica oziroma imetnica pravice uporabe nepremičnine vl. št. k.o. in izstavitev z.k. listine sposobne za vknjižbo lastninske pravice.

Lastninsko pravico je mogoče zahtevati le od vseh lastnikov skupaj. Po zemljiškoknjižnem pravu se namreč domneva, da je lastnik tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi. Tisti torej, ki ni vpisan mora dokazati nasprotno, to pa stori s tožbo proti zemljiškoknjižnemu lastniku. Le tako je mogoče doseči izstavitev z.k. listine za vpis zatrjevane lastninske pravice (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 647/95).

V tožbi za ugotovitev lastninske pravice in izstavitev z.k. listine je potrebno torej tožiti vse solastnike nepremičnine, ki so tako nujni sosporniki, zato je potrebno tožbo, če so izpolnjeni pogoji za njeno zavrženje zoper enega toženca zavreči zoper vse, kakor je pravilno storilo sodišče prve stopnje.

Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi določila 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

Izrek o stroških temelji na določilu prvega odstavka 154. in prvega odstavka 165. člena ZPP.