Jedro

Oceno, ali je vzrok, da zasebni tožilec ni prišel na glavno obranavo, opravičen, kar je podlaga za presojo ali se zasebnemu tožilcu dovoli vrnitev v prejšnje stanje, pa je potrebno nujno povezovati s procesno predpostavko, ki mora biti izpolnjena, da sodišče prve stopnje lahko ustavi kazenski postopek, če zasebni tožilec na glavno obravnavo ne pride, to je, da je bil zasebni tožilec na glavno obravnavo pravilno povabljen.

Izrek

Pritožbi zasebnega tožilca D. K. se ugodi ter se izpodbijani sklep razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi določbe II. odst. 58. čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odločilo, da se prošnja zasebnega tožilca D. K. za vrnitev v prejšnje stanje zavrne kot neutemeljena.

Zoper sklep se je zasebni tožilec pravočasno pritožil in predlagal, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je, ko zasebni tožilec na glavno obravnavo dne

24.9.2004 ni prišel, odločilo, da se kazenski postopek zoper obdolženega B. G., zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po II.

in I. odst. 171. čl. KZ na podlagi določbe I. odst. 58. čl. ZKP, ustavi. Zasebni tožilec je v okviru 8-dnevnega roka, v katerem lahko prosi za vrnitev v prejšnje stanje, vložil prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje, ki jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo kot neutemeljeno. V sklepu je zapisalo, da je bil zasebni tožilec na glavno obravnavo dne 24.9.2004 pravilno vabljen in poučen o pravnih posledicah neupravičenega izostanka, ter da razloga, ki ga je navedel v svoji prošnji za vrnitev v prejšnje stanje, kot opravičilo, da se glavne obravnave dne 24.9. ni udeležil, ni moč šteti kot upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Oceno, ali je vzrok, da zasebni tožilec ni prišel na glavno obranavo, opravičen, kar je podlaga za presojo ali se zasebnemu tožilcu dovoli vrnitev v prejšnje stanje, pa je potrebno nujno povezovati s procesno predpostavko, ki mora biti izpolnjena, da sodišče prve stopnje lahko ustavi kazenski postopek, če zasebni tožilec na glavno obravnavo ne pride, to je, da je bil zasebni tožilec na glavno obravnavo pravilno povabljen. Pritožnik pa utemeljeno vnaša dvome v zaključke sodišča prve stopnje, da je bil zasebni tožilec pravilno vabljen na glavno obravnavo dne 24.9.2004. Kot pravilno poudarja pritožnik, da je bila glavna obravnava v tej zadevi razpisana za 6.7.2004. Sodišče pa je z obvestilom z dne 2.7.2004 to glavno obravnavo preklicalo in jo preložilo na 24.9.2004. V obvestilu o preklicu je zapisalo, da obvestilo velja kot vabilo na glavno obravnavo. S preklicem glavne obravnave z dne 6.7.2004 je bila dejansko razpisana nova glavna obravnava za dne 24.9.2004. Na glavno obravnavo pa mora biti zasebni tožilec pravilno vabljen, skladno z določbo 118. čl. ZKP. To pa ne pomeni, da zadostuje, da mu je vročeno le obvestilo o preklicu glavne obravnave, ki velja kot vabilo, ampak mora biti v vabilu zasebni tožilec opozorjen, da se bo v primeru, če ne pride na glavno obravnavo in tudi na obravnavo ne pošlje pooblaščenca, štelo, da je umaknil obtožbo (V. odst. 288. čl. ZKP). Da bi bil zasebni tožilec deležen v obvestilu o preklicu glavne obravnave takšnega pravnega pouka iz obvestila ne izhaja, kar utemeljeno uveljavlja pritožnik, ko navaja, da na glavno obravnavo dne 24.9.2004 ni bil pravilno vabljen.

Pritožbeno sodišče je po navedenem na podlagi določb III. odst. 402. čl. ZKP ugodilo pritožbi zasebnega tožilca ter izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje o utemeljenosti prošnje za vrnitev v prejšnje stanje, da ponovno presodi, ali so bili na strani zasebnega tožilca podani upravičeni razlogi, zaradi katerih na glavno obravnavo dne 24.9.2004 ni prišel, v povezavi z oceno, ali je bil zasebni tožilec na to glavno obravnavo pravilno vabljen.