Jedro

Aktivni družbenik je tisti, ki bi ukrepe lahko in moral sprejeti pa jih ni. Ker se z uvedbo stečajnega postopka nad naknadno najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe vzpostavi odgovornost aktivnih družbenikov za obveznosti upnikov do tega stečajnega dolžnika, je tožeča stranka utemeljeno vložila tožbo zoper toženo stranko za plačilo vseh priznanih terjatev upnikov. Pri tem je šteti kot osebno odgovornega družbenika tudi aktivnega družbenika izbrisane pravne osebe kot to izhaja iz določbe 348.člena ZFPPIPP.

Izrek

I. Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo I Pg 1132/2011 z dne 19. 3. 2015 izreklo: “I. Tožena stranka Č. S., je dolžna v stečajno maso tožeče stranka R. d.o.o., premoženje izbrisane pravne osebe, plačati znesek 3.239.960,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 9. 2010 dalje do plačila, vse v roku 15 dni, pod izvršbo. II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki poravnati pravdne stroške v znesku 45.592,23 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka roka za njegovo izpolnitev dalje do plačila, pod izvršbo.”

2. Zoper to sodbo je po svojem pooblaščencu pravočasno pritožbo vložila tožena stranka iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni ter naloži tožeči stranki povrnitev stroškov tožene stranke, vključno s pritožbenimi stroški z obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

3. Pritožba povzema, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev obrazložilo s tem, da je bila tožena stranka aktivna družbenica iz sodnega registra izbrisane pravne osebe R. d.o.o. in po tistem, ko je postala toženka družbenica, to je 12. 11. 2008, naj ne bi pravočasno izvedla ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti ali da bi v rokih določenih z zakonom predlagala začetek stečajnega postopka ter je tako izpolnjena domneva iz 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) in po stališču sodišča prve stopnje tožena stranka te domneve ni uspela izpodbiti. Pri tem je sodišče prve stopnje svojo presojo oprlo na mnenje izvedenke finančne stroke, ki je ocenila, da bi morala toženka prej navedene ukrepe izvesti potem, ko so ji bili znani poslovni izidi po podpisu bilance za leto 2008, ko naj bi tožena stranka nedvomno vedela, da je družba postala insolventna oziroma je nastala dolgoročna kapitalska neustreznost. 4. Pritožba meni, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo dejanskega stanja, v katerem se je nahajala družba R. d.o.o. v trenutku, ko je tožena stranka postala družbenica. Ko je postala lastnica družbe, je bilo namreč finančno stanje družbe že takšno, da ni mogla več ničesar storiti in za ukrepe, ki jih predvideva zakon, je bilo v tistem momentu že prepozno. Res je sicer, da je konec leta 2007 imela družba obveznosti v višini 1.758.000,00 EUR, premoženje družbe pa je bilo vredno 1.855.000,00 EUR, torej naj bi bilo stanje še pozitivno, toda novembra 2008, ko je toženka postala družbenica, je znašal dolg družbe že 3.239.960,74 EUR in je na dan 12. 11. 2008 bila družba, kot ugotavlja tudi izvedenka, nelikvidna ob predpostavki, da je imela družba enako vrednost sredstev kot 31. 12. 2007. V situaciji, v kakršni je bila družba se vrednost osnovnih sredstev prav gotovo ni povečala, dolg pa se je 31. 12. 2007 do 12. 11. 2008 povečal za 1.481.960,74 EUR, povprečne se je torej dolg v letu 2008 mesečno povečal za okrog 150.000,00 EUR. Ob takšnem povečevanju obveznosti je bila družba nelikvidna in kapitalsko neustrezna že v februarju 2008 in ukrepe v skladu z zakonom bi moral že v letu 2008 sprejeti takratni družbenik K. Š..

5. Pritožba opisuje, da so velik del terjatev družbe R. d.o.o. predstavljale obveznosti M. d.d. in A. d.o.o., ki pa sta bili insolventni in sta šli v stečaj. Tožena stranka si je prizadevala rešiti družbo, vendar ji je uspelo le-to, da se družba ni dodatno zadolžila, saj so obveznosti družbe od njenega vstopa do izbrisa družbe narasle minimalno. Tožena stranka konec leta 2008, ko je že nastopila gospodarska kriza oziroma recesija, z nobenimi ukrepi objektivno družbe ni mogla več rešiti. Ocena izvedenke, da bi bila v začetku leta 2009 zaradi nevnočljivosti terjatev potrebna dokapitalizacija družbe in nove poslovne usmeritve predstavlja “neuresničljive želje”. Takrat je bilo že povsem nemogoče, da bi družba, ki se je ukvarjala s trgovskimi posli pridobila tretjo osebo, ki bi jo dokapitalizirala. Tudi banke, kot je izpovedala tožena stranka, niso bile več pripravljene kreditirati družbe, če pa bi družbenica predlagala stečaj družbe, pa izvedenka na glavni obravnavi, ko je bila vprašana o tem, ni znala odgovoriti, ali bi bil zaradi tega položaj upnikov boljši kot sicer. Pri tem se je sklicevala na to, da še ni končan stečaj družbe A. d.o.o. in kako bodo poplačani upniki, vendar je splošno znano dejstvo, da so v primeru stečaja gospodarskih družb delno poplačane le banke, ne pa navadni upniki. Na vprašanje pooblaščenca tožene stranke izvedenki, ali je ne glede na situacijo sploh obstajala možnost rešitve, pa izvedenka ni znala odgovoriti oziroma je dejala, da je to hipotetično vprašanje.

6. Pritožba trdi, da vprašanje seveda ni hipotetično, saj je že laiku jasno, da ob situaciji, v kakršni se je znašala tožena stranka, ko je postala družbenica, z ukrepi kot jih predvideva zakon, družbe ne bi mogla rešiti oziroma se položaj upnikov v nobenem primeru ne bi mogel izboljšati. Glede na finančno stanje družbe R. d.o.o. bi bilo kot že zgoraj navedeno potrebno ukrepe finančnega prestrukturiranja ali predlagati stečaj že pred nastopom tožene stranke kot družbenice in ko je tožena stranka postala družbenica, ni imela več možnosti doseči finančnega prestrukturiranja, ki bi zagotovil kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost družbe, tudi stečaj ne bi vplival na ugodnejši položaj upnikov, vse to pa pomeni, da toženi stranki ni mogoče pripisati položaja aktivnega družbenika in solidarne odgovornosti za obveznosti iz sodnega registra izbrisane družbe.

7. Tožena stranka priglaša stroške pritožbe.

8. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

9. Pritožba ni utemeljena.

10. Sodišče prve stopnje je v sporni zadevi ugotovilo naslednje dejansko stanje: (-) da med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je tožena stranka Č. S. postala edini družbenik družbe R. d.o.o. z 12. 11. 2008 dalje in da je takrat dolg znašal 3.239.960,74 EUR do upnikov, ki so priglasili svojo terjatev v stečajnem postopku nad R. d.o.o., premoženje izbrisane pravne osebe; (-) da iz sklepa o začetku stečajnega postopka St 735/2010 z dne 29. 6. 2010 izhaja, da je bila družba izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po 440. členu ZFPPPIPP dne 3. 5. 2010; (-) da tožeča stranka vtožuje plačilo zneska 3.239.960,74 EUR, katerega višina med pravdnima strankama ni bila sporna; (-) da iz izvedeniškega mnenja dr. I. L., ki ga je sodišče v celoti sprejelo, enako tudi obe stranki, na list. št. 130 izhaja, da je bila družba R. d.o.o. na dan 12. 11. 2008 nelikvidna (družba je imela blokirane transakcijske račune) in da v kolikor bi na ta dan imela enako vrednost osnovnih sredstev, kot na dan 31. 12. 2007 v višini 751.645 EUR ter kratkoročnih sredstev v višini 755.314,00 EUR (od katerih predstavlja kratkoročne terjatve v višini 600.912,00 EUR) potem s tem premoženjem, po navedbah izvedenke, ne bi mogla pokriti vseh zapadlih obveznosti v višini 3.213.991,96 EUR, še posebej, ker večina kratkoročnih terjatev zaradi insolventnosti dolžnikov ( M. d.d. in A. d.o.o.), ni bila unovčljiva; (-) da izvedenka ugotavlja, da bi morala družba ukrepati v smislu finančnega prestrukturiranja v prvih treh mesecih leta 2009 in glede na nevnovčljivost dela terjatev, bi nedvomno bila potrebna dokapitalizacija družbe in nove usmeritve; (-) glede vprašanja, ali bi bili upniki družbe R. d.o.o. v bistvu v boljšem položaju, če bi družbenica v primernem roku, potem, ko je postala družbenica, predlagala stečaj družbe, glede na to, da je ob upoštevanju v trenutku njenega prehoda imela do upnikov obveznost v višini 3.213.991,96 EUR pa se izvedenka ni mogla izjasniti, ker iz podatkov v spisu ni bilo razvidno kaj se je zgodilo z osnovnimi sredstvi družbe R. d.o.o. po stanju 31. 12. 2007, s katerimi bi lahko bile deloma poplačane obveznosti družbe na dan 12. 11. 2008 v primeru stečaja družbe; (-) da je izvedenka pojasnila, da je predvsem pomembno, kdaj je odgovorna oseba vedela, in to dokazljivo vedela, za stanje insolventnosti in da je najbolj očiten in najpopolnejši dokaz dolgoročne trajne insolventnosti negativni kapital, ki pa je bil znan po izdelavi bilance že za leto 2008, kar je bilo torej znano najkasneje v marcu 2009, ko je odgovorna oseba morala podpisati te izkaze poslovnega izida in bilanco stanja, ki ju je oddala ustreznim organom in v začetku leta 2009 bi morala ukrepati, pa tega ni storila.

11. Na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodilo.

12. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na morebitne kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po izvedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

13. Izpodbijana sodba ima po mnenju pritožbenega sodišča razloge o odločilnih dejstvih, ki so jasni in razumljivi in jih pritožbeno sodišče sprejema kot pravilne, na ugotovljeno dejansko stanje pa je sodišče prve stopnje zadosti jasno in prepričljivo pojasnilo, katera dejstva šteje za dokazana in je na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodilo.

14. Pritožba zmotno meni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da tožena stranka kot edina družbenica izbrisne družbe R. d.o.o., ni sprejela potrebnih ukrepov zaradi varovanja interesov upnikov družbe in ki bi jo eskulpirali solidarne odgovornosti za poplačilo obveznosti izbrisane družbe do njenih upnikov.

15. Pritožba namreč povsem zmotno meni, da je mogoče domnevo glede aktivnega družbenika izpodbiti z zatrjevanjem, da je ta status uspešno izpodbit, če se dokaže, da se položaj upnikov ne bi v ničemer izboljšal, če bi aktivni družbenik poskrbel za izvedbo ukrepov finančnega prestrukturiranja ali če bi predlagal začetek stečajnega postopka in zmotno meni, da je status aktivnega družbenika izpodbit, če se dokaže, da bi moral prej navedene ukrepe sprejeti že predhodni družbenik.

16. Pritožbeno ni sporno, da je tožena stranka v družbi R. d.o.o. postala edina družbenica 12. 11. 2008 in tedaj je ZFPPIPP za primer izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije kot pravno posledico izbrisa družbe med drugim določal učinek izbrisa za pravice upnikov(1) in določal, da so aktivni družbeniki upnikom solidarno odgovorni za izpolnitev obveznosti do upnikov ter določil pravno domnevo, da je aktivni družbenik oseba: 1. ki je imela ob prenehanju izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika in 2. ki je imela v izbrisani pravni osebi pred njenim prenehanjem možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje tako, da bi lahko dosegla, da izbrisana pravna oseba pravočasno izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti, ali da v rokih, določenih z zakonom, predlaga začetek stečajnega postopka, na podlagi:- uresničevanja upravljavskih pravic iz njenega deleža v pravni osebi ali drugih pravic v razmerju do pravne osebe v skladu z zakonom ali pravili izbrisane pravne osebe ali- kateregakoli drugega pravnega ali dejanskega razmerja z izbrisano pravno osebo ali članom njenega poslovodstva ali organa nadzora in da velja, če družbenik ne dokaže drugače, da je predpostavka iz 2. točke sedmega odstavka tega člena izpolnjena, če je bil družbenik sam ali skupaj z osebami, ki so z njim ožje povezane, imetnik glasovalnih pravic, ki so predstavljale najmanj 25 odstotkov vseh glasovalnih pravic.

17. Aktivni družbenik je bil 3. 5. 2010, ko je bila družba R. d.o.o. dejansko izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije, opredeljen nekoliko drugače, vendar ne drugače glede odgovornosti za obveznosti do upnikov in glede ukrepov, ki naj bi jih sprejel družbenik.(2)

18. Pritožba se glede na povzeto materialnopravno ureditev pokaže povsem neutemeljena, kolikor meni, da je tožena stranka izpodbila status aktivne družbenice s tem, ko ni sprejela ukrepov za finančno prestrukturiranje družbe ali predlagala stečaj, ker ti ukrepi ali niso bili izvedljivi ali ne bi izboljšali položaja stečajnih upnikov, saj takšna razlaga predpisa ni le nemogoča, ker se položaj aktivnega družbenika ne veže na preverjanje posledic za upnika v smislu njegovega gmotnega položaja, temveč je ta status odločilen za presojo odgovornosti aktivnega družbenika za obveznosti družbe do upnikov.

19. Aktivni družbenik je tisti, ki bi ukrepe lahko in moral sprejeti pa jih ni, pri čemer pritožbeno ni sporno, da tožena stranka kot edina družbenica izbrisane družbe R. d.o.o. ni sprejela nobenih ukrepov, ki bi jih morala, da bi izpodbila zakonsko domnevo aktivne družbenice, in ker statusa aktivne družbenice ni izpodbila, je s tem po zakonu nastopila njena solidarna odgovornost za obveznosti izbrisane družbe do upnikov.

20. Pri tem pritožba zmotno meni, da je tožena stranka uspela izpodbiti status aktivne družbenice s tem, ko je v postopku z izvedenskim mnenjem ugotovljeno, da bi bilo potrebno ukrepe prestrukturiranja sprejeti že v času, ko je bil družbenik njen predhodnik, saj tudi takšna razlaga ureditve ni možna, ker opustitev njenega predhodnika ne odveže te dolžnosti tožene stranke, ki je bila družbenica ob izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije.

21. Tožena stranka je po povedanem aktivna družbenica izbrisane družbe, pri kateri se je po izbrisu našlo premoženje in je nad tem začet stečajni postopek.(3) Ker se z uvedbo stečajnega postopka nad naknadno najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe vzpostavi odgovornost aktivnih družbenikov za obveznosti upnikov do tega stečajnega dolžnika, je tožeča stranka utemeljeno vložila tožbo zoper toženo stranko za plačilo vseh priznanih terjatev upnikov višini vtoževanega zneska skladno z določbo 350.člena ZFPPIPP.(4) Pri tem je šteti kot osebno odgovornega družbenika tudi aktivnega družbenika izbrisane pravne osebe kot to izhaja iz določbe 348.člena ZFPPIPP iz pododdelka 5.8.3.z naslovom:Posebna pravila za uveljavitev zahtevkov do osebno odgovornih družbenikov stečajnega dolžnika.(5)

22. Pritožba tožbenega zahtevka ne izpodbija po višini, tako da je nesporna vtoževana terjatev v znesku 3,239.960, 74 EUR in ta znesek je tožena stranka dolžna plačati v stečajno maso tožeče stranke skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi kot jih je vtoževala tožeča stranka, to je 30. 9. 2010 dalje, ko je iztekel rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku nad tožečo stranko.

23. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke.

24. Pritožba izreka o stroških pravdnega postopka ni konkretno izpodbijala, preizkus po uradni dolžnosti pa ni pokazal morebitnih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

25. Tako je pritožbeno sodišče pritožbo tožene kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

26. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi vse svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): 442. člen ZFPPIPP se je glasil: “(1) Izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe: 1. zahtevati plačilo njegove obveznosti do te pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti, 2. zahtevati povrnitev škode od članov poslovodstva ali organa nadzora izbrisane pravne osebe.[...] (6) Če je pravna oseba ob njenem prenehanju po 441. členu tega zakona imela neplačane obveznosti, aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti. (7) Aktivni družbenik po šestem odstavku tega člena je oseba: 1. ki je imela ob prenehanju izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika in 2. ki je imela v izbrisani pravni osebi pred njenim prenehanjem možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje tako, da bi lahko dosegla, da izbrisana pravna oseba pravočasno izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti, ali da v rokih, določenih z zakonom, predlaga začetek stečajnega postopka, na podlagi:- uresničevanja upravljavskih pravic iz njenega deleža v pravni osebi ali drugih pravic v razmerju do pravne osebe v skladu z zakonom ali pravili izbrisane pravne osebe ali- kateregakoli drugega pravnega ali dejanskega razmerja z izbrisano pravno osebo ali članom njenega poslovodstva ali organa nadzora.(8) Velja, če družbenik ne dokaže drugače, da je predpostavka iz 2. točke sedmega odstavka tega člena izpolnjena, če je bil družbenik sam ali skupaj z osebami, ki so z njim ožje povezane, imetnik glasovalnih pravic, ki so predstavljale najmanj 25 odstotkov vseh glasovalnih pravic.[...](10) Zahtevki iz prvega in šestega odstavka tega člena zastarajo v enem letu po objavi izbrisa pravne osebe iz sodnega registra.” Op. št. (2): 442. člen ZFPPIPP se je na dan 3. 5. 2010 glasil: “(1) Izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe:1. zahtevati plačilo njegove obveznosti do te pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti, 2. zahtevati povrnitev škode od članov poslovodstva ali organa nadzora izbrisane pravne osebe.[...] (6) Če je pravna oseba ob njenem prenehanju po 441. členu tega zakona imela neplačane obveznosti, aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti Če je aktivnemu družbeniku prenehal položaj družbenika pred prenehanjem pravne osebe, odgovarja za tiste obveznosti iz prvega stavka tega odstavka, ki so nastale do takrat, ko mu je prenehal položaj družbenika. (7) Aktivni družbenik po šestem odstavku tega člena je oseba: 1. ki je imela v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika in 2. ki je imela v izbrisani pravni osebi pred njenim prenehanjem možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje tako, da bi lahko dosegla, da izbrisana pravna oseba pravočasno izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti, ali da v rokih, določenih z zakonom, predlaga začetek stečajnega postopka, na podlagi: - uresničevanja upravljavskih pravic iz njenega deleža v pravni osebi ali drugih pravic v razmerju do pravne osebe v skladu z zakonom ali pravili izbrisane pravne osebe ali- kateregakoli drugega pravnega ali dejanskega razmerja z izbrisano pravno osebo ali članom njenega poslovodstva ali organa nadzora. (8) Velja, če družbenik ne dokaže drugače, da je predpostavka iz 2. točke sedmega odstavka tega člena izpolnjena, če je bil družbenik sam ali skupaj z osebami, ki so z njim ožje povezane, imetnik glasovalnih pravic, ki so predstavljale najmanj 25 odstotkov vseh glasovalnih pravic.[...] (10) Zahtevki iz prvega in šestega odstavka tega člena zastarajo v enem letu po objavi izbrisa pravne osebe iz sodnega registra.

Op. št. (3): 443. člen ZFPPIPP se glasi: “(1) Če se premoženje najde, potem ko te okoliščine ni več mogoče uveljavljati v postopku izbrisa, se nad njim opravi stečajni postopek (v nadaljnjem besedilu: stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe)..[...] (6) Če je začet stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe, se za uveljavitev zahtevkov iz 1. točke prvega odstavka in iz šestega odstavka 442. člena tega zakona smiselno uporabljajo drugi do peti odstavek 350. člena in 351. člen tega zakona. (7) Če družbenik izbrisane pravne osebe odgovarja za njene obveznosti po 1. točki prvega odstavka ali po šestem odstavku 442. člena tega zakona: 1. pridobi s plačilom te obveznosti pravico v stečajnem postopku nad izbrisano pravno osebo zahtevati povrnitev tega, kar je plačal (v nadaljnjem besedilu: regresna terjatev družbenika), 2. mora svojo regresno terjatev prijaviti v stečajnem postopku nad premoženjem izbrisane pravne osebe v roku iz drugega odstavka 59. člena tega zakona, in sicer: - če je do poteka tega roka obveznost izbrisane pravne osebe že plačal: kot nepogojno terjatev, - v drugih primerih: kot pogojno terjatev, 3. se regresna terjatev plača ob razdelitvi stečajne mase kot podrejena terjatev drugega vrstnega reda iz razdelitvene mase, ki ostane po plačilu vseh prednostnih in navadnih terjatev ter morebitnih podrejenih terjatev iz tretjega odstavka 21. člena tega zakona.” Op. št. (4): 350. člen ZFPPIPP se glasi: “(1) V stečajno maso pravne osebe iz 348. člena tega zakona spada tudi premoženje, doseženo z uveljavitvijo zahtevkov do osebno odgovornega družbenika na podlagi njegove odgovornosti za obveznosti te pravne osebe. (2) Z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnikov uveljavljati zahtevke iz prvega odstavka tega člena proti osebno odgovornim družbenikom. (3) Z začetkom stečajnega postopka pridobi upravitelj pravico za račun stečajne mase uveljaviti zahtevke iz prvega odstavka tega člena proti osebno odgovornim družbenikom. (4) S privolitvijo upnika, ki je pred začetkom stečajnega postopka vložil tožbo za uveljavitev zahtevka iz drugega odstavka tega člena, lahko upravitelj za račun stečajne mase vstopi v pravdo, ki teče na podlagi te tožbe, proti osebno odgovornemu družbeniku. (5) Za vstop upravitelja v pravdo po četrtem odstavku tega člena privolitev osebno odgovornega družbenika kot toženca ni potrebna.” Op. št. (5): 348. člen ZFPPIPP se glasi: “Pravila, določena v pododdelku 5.8.3 tega zakona, se uporabljajo v stečajnem postopku nad: 1. osebno družbo in 2. drugo pravno osebo, za obveznosti katere po zakonu ali njenih pravilih odgovarjajo tudi njeni družbeniki.”