Jedro

Stranka mora trpeti tudi posledice zamude, ki jih ni zakrivila sama, pač pa njen odvetnik.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog toženke za vrnitev v prejšnje stanje in zavrglo njen predlog za oprostitev plačila sodne takse. Zavrglo je tudi toženkin podredni predlog za obročno plačilo sodne takse.

2. Zoper ta sklep se po svoji pooblaščenki pravočasno pritožuje toženka. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je njena pooblaščenka, ki večino strank zastopa brezplačno, menila, da je izrek odločbe, s katero ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, drugačen. Prišlo je do napake, zato se ji zdi neetično naložiti plačilo sodne takse stranki, ki je že sicer v denarni stiski. Poudarja, da nima denarja, zato sodne takse ne more plačati. Meni, da bi bilo pravilno presojati določila Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) skupaj z določili Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in s splošnimi pravnimi načeli. Zato predlaga, da obveznost plačila sodne takse ugasne s soglasno voljo udeležencev v obligacijskem razmerju, podredno pa, da se taksna terjatev države do nje ne izterjuje in ne obrestuje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pooblaščenka toženke v pritožbi priznava, da je storila napako s tem, ko je spregledala, da toženka z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ni bila oproščena tudi plačila sodnih taks v tem pravdnem postopku (in tako ni pravočasno predlagala oprostitve oziroma obročnega plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo). Vendar pa pritožba zmotno meni, da toženka zaradi tega ne bi smela trpeti posledic. Kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je krivda odvetnika izenačena s krivdo stranke. Stranka mora torej trpeti tudi posledice zamude, ki jih ni zakrivila sama, pač pa njen odvetnik. To pravilo velja brez izjeme, torej tudi za toženko (glej Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Založba Uradni list, GV Založba, 1. knjiga, str. 481, točka 16). Sodišče prve stopnje je tako toženkin predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravilno zavrnilo (116. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

5. Pritožba nadalje zmotno meni, da bi bilo treba določila ZST-1 presojati skupaj z določili OZ. V ZST-1 predpisana obveznost plačila sodnih taks ni obveznost iz obligacijskega razmerja in se ne presoja po določilih OZ. V postopku odločanja glede plačil sodnih taks po ZST-1 se v pravdni zadevi smiselno uporablja le ZPP (tretji odstavek 1. člena ZST-1).

6. V skladu z 8. členom ZST-1 v zvezi s prvim odstavkom 105. a člena ZPP je plačilo sodne takse za v slednjem določilu taksativno navedene vloge (med katerimi je tudi pritožba) procesna predpostavka za začetek določenega (tudi pritožbenega) postopka. Če v roku, določenem v plačilnem nalogu, sodna taksa za vlogo ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (drugi in tretji odstavek 105. a člena ZPP). Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks pa učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katera je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje (prvi odstavek 13. člena ZST-1). Toženka bi torej morala predlagati oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse za pritožbeni postopek hkrati s pritožbo zoper sodbo, vloženo dne 28. 2. 2011. Ker tega ni storila, je sodišče prve stopnje njen prepozno - dne 4. 3. 2011 vložen predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse za navedeno pritožbo pravilno zavrglo.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).