Jedro

Drži, da je organ postopek uvedel in vodil po enajstem odstavku 47. člena ZG, po katerem se za postopke in roke prodaje gozdov, uveljavljanje prednostne pravice (ta je po ZG določena v desetem odstavku 47. člena) in pogoje za menjavo gozdov smiselno uporabljajo določbe zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), vendar je tudi po presoji sodišča očitno spregledal, da gre za primer, ki ga urejajo zgoraj citirani tretji, četrti in peti odstavek tega člena, kar pa je saniral z v nadaljevanju poslanim pozivom stranki z interesom SiDG (v smislu četrtega odstavka 47. člena ZG), da se izjavi, ali bo svojo predkupno pravico uveljavljala. In ker je stranka z interesom SiDG to tudi storila, tj. izjavila, da svojo predkupno pravico uveljavlja, je odločitev organa tudi po presoji sodišča pravilna in zakonita.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1.Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ odobril pravni posel, ki sta ga sklenila A., d.o.o., kot prodajalec ter Republika Slovenija, zanjo Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG), kot kupec, katerega predmet so nepremičnine parc. št. 1997, 1998, 1999, 2000, 2002, 2003, 2004, 2005, 2088, 2089, 2090, 2091, 2092, 2096, 2097, 2105, 2107, 2108, 2113, 2114, 2115, 2121, 2122, 2125, 2126, 2127, 2110/1, 2110/2, 2111/1, 2111/2, 2112/1, 2112/2, 2116/1, 2116/2, 2117/1, 2118/1, 2118/2, 2119/1, 2119/2, 2120/1, 2120/2, 2123/1, 2123/2, 2128/1, 2129/1, 2129/2, vse k.o. 1622 Zamostec, in parc. št. 2140, 2141, 2146, 2147, vse k.o. ..., do celote (1. točka izreka), zahtevo tožnika za odobritev pravnega posla zavrnil (2. točka izreka), zahtevo A. A. za odobritev pravnega posla zavrnil (3. točka izreka), in odločil, da posebni stroški postopka niso nastali (4. točka izreka).

2.V obrazložitvi je organ navedel, da gre za prodajo 52 gozdnih zemljišč v celoti, kar predstavlja kompleks, večji od 30 ha, za skupno ceno 420.000,00 EUR. Ponudba je bila pomotoma objavljena na oglasni deski, kljub četrtemu odstavku 47. člena Zakona o gozdovih (ZG). Ponudbo sta sprejela tožnik in stranka z interesom A. A. Organ je pozval stranko z interesom SiDG, da se izjasni glede predkupne pravice, kar je slednja storila in uveljavljala predkupno pravico. Ker gre za absolutno prednostno pravico, je organ odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.

3.Drugostopenjski organ je s sklepom združil pritožbena postopka po pritožbi tožnika in stranke z interesom A., d.o.o. ter z odločbo pritožbi zavrnil.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

4.Tožnik je tožbo vložil iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). V tožbi je uvodoma opozoril, da mu v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe. Prvostopenjski organ je namreč prejel vlogo SiDG z dne 18. 5. 2022, ki je tožniku ni vročil. Ta vloga je bila očitno obsežna, na njej temelji izpodbijana odločba. Gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka. Nesporno je, da je SiDG sprejela ponudbo prepozno. Z objavo ponudbe se je seznanila 15. 2. 2022, ko je imela še dovolj časa za sprejem ponudbe, tj. do 20. 2. 2022. Ponudbo je sprejela šele 15. 3. 2022. SiDG kljub določbi četrtega odstavka 47. člena ZG nima pravice, da od organa arbitrarno zahteva, da jo ponovno pisno obvesti o ponudbi, s katero je očitno seznanjena1. Organ bi moral njeno vlogo zavreči oziroma zavrniti. SiDG je tudi napačno uveljavljala predkupno pravico na podlagi tretjega odstavka 47. člena ZG. Po tej določbi že po naravi stvari ni konkurence med predkupnimi upravičenci, ker je to lahko samo SiDG, prodajalec ne more izbirati, zato mora biti kupnina tudi že plačana. Prodajalec in SiDG nista sklenila pravnega posla, ker SiDG ni uveljavljala prednostne pravice pravilno, saj ni istočasno plačala kupnine oziroma ponudila ustreznega zavarovanja. V konkretnem primeru ZG v petem odstavku 47. člena ureja drugače samo način, kako predkupni upravičenec obvesti prodajalca, da uveljavlja predkupno pravico. Določbe ZG ne posegajo v obveznost predkupnega upravičenca, da ob sprejemu ponudbe plača kupnino oziroma da zadostno zavarovanje (drugi in tretji odstavek 508. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Tožnik je še opozoril, da določbe ZG o predkupni pravici Republike Slovenije na večjih kompleksih gospodarskega gozda predstavljajo kršitev konkurenčnega prava, kot tudi kršitev prava EU, saj izkrivljajo konkurenco in predstavljajo nedovoljeno državno pomoč državni službi, ki deluje kot gospodarska družba na trgu. Ravnanje organa je tudi v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Tožnik je predlagal, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi, zadevo vrne v ponovno odločanje, toženki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

5.Toženka je v odgovoru na tožbo prerekala navedbe v tožbi in se sklicevala na razloge v odločbah. Predlagala je zavrnitev tožbe.

6.Stranka z interesom SiDG je v odgovoru na tožbo navedla, da se strinja z razlogi organa. Na podlagi opozorila o kršitvi postopka v zvezi z uveljavljanjem predkupne pravice po tretjem odstavku 47. člena ZG je predkupno pravico pravilno in pravočasno uveljavila, navedbe o kršitvi načela kontradiktornosti pa so nerelevantne, ker do tega postopka ne bi smelo priti. Hkrati tudi ne drži, da bi moral organ odobritev pravnega posla zavrniti zaradi neplačane kupnine ob sprejemu ponudbe, saj bi to pomenilo, da je organ presojal civilnopravne elemente pravnega posla, kar ne sme. Predlagala je zavrnitev tožbe.

7.Stranki z interesom A., d.o.o. in A. A. odgovora na tožbo nista podali.

Glavna obravnava in dokazni postopek

8.Sodišče je v zadevi izvedlo narok za glavno obravnavo, ki so se ga udeležili tožnik in njegov pooblaščenec ter stranka z interesom SiDG. Ostale stranke se naroka za glavno obravnavo niso udeležile. Na naroku je tožnik opozoril, da je lastnik hribovske kmetije na ..., da se gozdna zemljišča, ki so predmet postopka, nahajajo znotraj tožnikovih gozdov, in bi z njihovo pridobitvijo tožnik bistveno optimiziral gospodarjenje s celotnim gozdnim kompleksom. Glede na namen določbe (zaščita gorskih kmetih) ni jasna realizacija tega namena v obravnavani situaciji oziroma je celo v nasprotju z njim. Usklajena cena je bila visoka, razen za tožnika, ki bi z zaokrožitvijo gozdnega kompleksa izboljšal učinkovitost svojega gospodarjenja in to bolje, kot stranka z interesom SiDG, za katero gre za dislocirane gozdove. Med upravnim sporom je bila v tem področju izvedena obsežna sečnja, kar postavlja pod vprašaj gospodarnost ravnanja države. Meni, da gre za zlorabo predkupne pravice in nesorazmerni poseg v lastninsko pravico prodajalca in svobodno gospodarsko pobudo tožnika. Stranka z interesom SiDG je prerekala vse navedbe. Dodala je, da razlog za predkupno pravico ni le zaščita gospodarskih gozdov, temveč je v zagotovitvi ekonomske, socialne in ekološke funkcije gozdov. Relevantne materialne določbe so namenjene tudi preprečitvi dogovarjanja strank o nakupu gozda mimo javnih interesov. Opozorila je na Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (ZGGLRS) in dodala, da je dober in zgleden gospodar, ZG pa je tudi jasen.

9.V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v prvostopenjsko odločbo, sklep in drugostopenjsko odločbo, pritožbo tožnika, podpisane povratnice odločb tožniku, vlogo stranke z interesom SiDG z dne 18. 5. 2022, povratnice vročanja vloge stranke z interesom SiDG z dne 18. 5. 2022, III. pripravljalno vlogo tožnika z dne 8. 6. 2022, povratnice vročanja vloge z dne 8. 6. 2022, izjavo tožnika o sprejemu ponudbe z dne 9. 2. 2022, vlogo tožnika za odobritev pravnega posla z dne 20. 2. 2022, uradni zaznamek glede klica B. B. z dne 15. 2. 2022 ali vlogo B. B. z dne 15. 2. 2022, opozorilo organa, da je stranka z interesom SiDG seznanjena s ponudbo, obvestilo organa stranki z interesom SiDG z dne 15. 2. 2022, izjavo stranke z interesom SiDG o sprejemu ponudbe z dne 15. 3. 2022 ter vse ostale listine upravnega spisa.

10.Sodišče vpogleda v sodbi Višjega sodišča v Mariboru, I Cp 86/2019 z dne 2. 4. 2019, in Višjega sodišča v Ljubljani, II Cp 1600/2020 z dne 15. 1. 2021, ni štelo kot dokaz, ker gre za pravo.

K I. točki izreka:

11.Tožba ni utemeljena.

12.V tem primeru gre za vprašanje zakonitosti odločitve organa o odobritvi pravnega posla, sklenjenega med stranko z interesom A., d.o.o. kot prodajalcem ter stranko z interesom SiDG kot kupcem za v izreku odločbe našteta zemljišča ter (med drugim) o zavrnitvi pravnega posla za promet z istimi zemljišči med stranko z interesom A., d.o.o. kot prodajalko ter tožnikom kot kupcem.

13.Organ je svojo odločitev oprl na tretji, četrti in peti odstavek 47. člena ZG.

14.Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena ter predpisov, ki urejajo predkupno pravico na zemljiščih, ima Republika Slovenija ali pravna oseba, ki gospodari z gozdovi v lasti Republike Slovenije, predkupno pravico pri nakupu gozdov v kompleksu, večjem od 30 hektarjev. Ta pravna oseba mora v primeru zemljišč, ki se nahajajo na zavarovanih območjih po predpisih s področja ohranjanja narave, pridobiti mnenje ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave, ki se šteje za izjavo iz 84. člena Zakona o ohranjanju narave (tretji odstavek 47. člena ZG).

15.Pri prometu z gozdovi iz 43. in 44. člena tega zakona ter prejšnjega odstavka upravna enota o predkupni pravici obvesti pravno osebo, ki gospodari z gozdovi v lasti Republike Slovenije oziroma lokalno skupnost. Če pravna oseba, ki gospodari z gozdovi, v lasti Republike Slovenije oziroma lokalna skupnost uveljavlja predkupno pravico, objava ponudbe na oglasni deski upravne enote in enotnem državnem portalu e-uprave ni potrebna (četrti odstavek 47. člena ZG).

16.Predkupna pravica po tem zakonu se uveljavi tako, da upravičenec iz prejšnjega odstavka v 30 dneh od prejema obvestila upravne enote pisno sporoči lastniku nepremičnine in upravni enoti, da ponudbo sprejema (peti odstavek 47. člena ZG).

17.Nesporno je, da je stranka z interesom A., d.o.o. ponudil v nakup 52 gozdnih zemljišč, ki po površini znašajo več kot 30 ha. Že samo to dejstvo pa po presoji sodišča napotuje organ na uporabo ter ravnanje v skladu z zgoraj citiranimi določbami tretjega, četrtega in petega odstavka 47. člena ZG.

18.Drži, da je organ postopek uvedel in vodil po enajstem odstavku 47. člena ZG, po katerem se za postopke in roke prodaje gozdov, uveljavljanje prednostne pravice (ta je po ZG določena v desetem odstavku 47. člena2) in pogoje za menjavo gozdov smiselno uporabljajo določbe zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), vendar je tudi po presoji sodišča očitno spregledal, da gre za primer, ki ga urejajo zgoraj citirani tretji, četrti in peti odstavek tega člena, kar pa je saniral z v nadaljevanju poslanim pozivom stranki z interesom SiDG (v smislu četrtega odstavka 47. člena ZG), da se izjavi, ali bo svojo predkupno pravico uveljavljala. In ker je stranka z interesom SiDG to tudi storila, tj. izjavila, da svojo predkupno pravico uveljavlja, je odločitev organa tudi po presoji sodišča pravilna in zakonita.

19.Tako ne gre sprejeti tožbenega očitka, da je stranka z interesom SiDG svojo predkupno pravico uveljavila prepozno (ker je rok za uveljavljanje prednostne pravice po objavi ponudbi iztekel 20. 2. 2022), ko je podala izjavo o uveljavljanju predkupne pravice dne 15. 3. 2022. Res je bil rok za sprejem ponudbe 20. 2. 2022 (ponudba je bila na oglasni deski objavljena 21. 1. 2022), vendar je bila ponudba na oglasni deski - kot že rečeno in kar izhaja tudi iz razlogov obrazložitve prvostopenjskega organa (str. 3, prvi odstavek) - objavljena pomotoma. Ob tem pa zakon daje upravičencu iz prejšnjega odstavka (tj. med drugim pravni osebi, ki gospodari z gozdovi v lasti Republike Slovenije, v tem primeru SiDG) 30 dni od prejema obvestila, da se izjavi, ali svojo predkupno pravico uveljavlja3. In v tem roku je stranka z interesom SiDG izjavila, da svojo predkupno pravico tudi uveljavlja. Na drugačno presojo tega očitka ne more vplivati stališče iz sodbe, I Cp 86/2019 z dne 2. 4. 2019, saj je v tej zadevi šlo za primer z drugačnim dejanskim in materialnopravnim stanjem in sicer za prodajo po ZKZ, po katerem je solastnik prodajanega zemljišča prvi prednostni upravičenec, ki se mora tudi držati ostalih postopkovnih pravil odobritve pravnega posla po ZKZ, in torej ne za zakonsko določeno predkupno pravico, za uveljavljanje katere veljajo drugačna postopkovna pravila po ZG.

20.Sodišče tudi ne sledi tožbenemu ugovoru, da bi morala stranka z interesom SiDG ob uveljavljanju predkupne pravice plačati kupnino oziroma ponuditi ustrezno zavarovanje, kot to izhaja iz drugega in tretjega odstavka 508. člena OZ. Tega niti sam ZG ne zahteva, hkrati tudi ne napotuje na uporabo navedenih določb OZ v primerih, kot je obravnavani. Iz sodbe, II Cp 1600/2020 z dne 15. 1. 2021, na katero se sklicuje tožnik, tudi ni mogoče razbrati drugačne razlage, kot jo podaja sodišče v tem primeru, saj se ta nanaša na uveljavljanje predkupne pravice pri nakupu nepremičnin po 508. členu OZ. Do zatrjevane kršitve pravice do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) ter enakega varstva pravic (22. člen Ustave) tako ni prišlo.

21.Tožnik uveljavlja še absolutno bistveno kršitev pravil postopka in sicer kršitve pravice do izjave. Trdi namreč, da mu organ ni vročil vloge stranke z interesom SiDG z dne 18. 5. 2022 v izjavo, ob tem pa se je nanjo oprl pri svoji odločitvi. Uvodoma se sodišče ne strinja z navedbo tožnika, da se je organ na to vlogo oprl pri svoji odločitvi. Organ se je pri svoji odločitvi namreč oprl na naslednja dejstva in okoliščine (kot že zgoraj opredeljeno): - da je bila dana ponudba za nakup gozdnih zemljišč v kompleksu, večjem od 30 ha, in - da je stranka z interesom SiDG podala izjavo dne 15. 3. 2022, da uveljavlja svojo predkupno pravico iz tretjega odstavka 47. člena ZG, po tem, ko jo je organ seznanil s ponudbo dne 15. 2. 2022. In s temi dejstvi in okoliščinami je bil tožnik nedvomno seznanjen. Že zato ni mogoče očitati organu absolutne bistvene kršitve pravil postopka v tem primeru. Sodišče še dodaja, da je iz podatkov spisa res razvidno, da je stranka z interesom SiDG organu posredovala vlogo z dne 18. 5. 2022, ki je organ ni posredoval ostalim strankam postopka, je pa vsebino te vloge povzel v vlogi, s kateri je seznanil stranke s svojimi ugotovitvami pred izdajo odločbe (vloga z dne 24. 5. 2022, str. 5, zadnji odstavek, str. 6, prvi odstavek) in dal strankam tudi možnost, da se v roku 8 dni o teh navedbah izjavijo. Na ta poziv se je tožnik odzval (III. pripravljalna vloga z dne 8. 6. 2022), vendar v tej vlogi ni uveljavljal, da mu vloga stranke z interesom SiDG ni bila posredovana v izjavo, temveč je to uveljavljal šele v pritožbi. Sodišče se tako strinja tudi z razlogi drugostopenjskega organa, ko je ta v svoji odločbi ta ugovor obravnaval ter ga zavrnil (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1).

22.Tožnik tudi ugovarja, da gre pri opisani ureditvi (predkupni pravici Republike Slovenije pri nakupu gozdov v kompleksu, večjem od 30 ha) za kršitev pravil konkurence ter nedovoljeno državno pomoč stranki z interesom SiDG kot gospodarski družbi na trgu. Tudi s tem ugovorom se sodišče ne strinja. O državni pomoči govorimo, kadar je upravičenec ukrepa poslovni subjekt, ki izvaja gospodarsko dejavnost, pri čemer ukrep vključuje prenos javnih sredstev oziroma sredstev javnega izvora, zagotavlja gospodarsko prednost prejemniku, ki je pri običajnem poslovanju ne bi imel, je selektiven, tako da daje prednost določenim subjektom na trgu, in vpliva oziroma bi vplival na konkurenco med državami članicami Evropske unije. V tem primeru, ko je Republika Slovenija tista, ki ima zakonsko določeno predkupno pravico (tretji odstavek 47. člena ZG), stranka z interesom SiDG pa je tisti gospodarski subjekt, ustanovljen s strani Republike Slovenije za namenom, da z gozdovi v lasti Republike Slovenije gospodari, po presoji sodišča tako že po naravi stvari ne moremo govoriti o državni pomoči in zato tudi izkrivljanju konkurence na trgu, ne glede na to, da je stranka z interesom SiDG po svoji statusni opredelitvi družba z omejeno odgovornostjo.

23.Tožnik še meni, da je opisana ureditev neustavna tudi zaradi nesorazmernega posega v lastninsko pravico prodajalca in v svobodno gospodarsko pobudo. Ker tožnik ni prodajalec v tem primeru, A., d.o.o. kot prodajalec v tem primeru pa tožbe zoper obravnavano odločitev ni vložilo, v tem upravnem sporu pa ni niti aktivno sodeloval kot stranka z interesom, sodišče že iz tega razloga tega ugovora vsebinsko ne obravnava. V kolikor pa tožnik uveljavlja, da je z obravnavano ureditvijo iz 47. člena ZG kršena njegova svobodna gospodarska pobuda, pa je treba, ob tem, da drži, da Ustava zagotavlja svobodno gospodarsko pobudo (prvi odstavek 74. člena Ustave), dodati tudi, da se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo (drugi odstavek 74. člena), kot tudi določa Ustava. In v tem primeru (za tožnika vprašljiva) zakonska ureditev v ZG zasleduje varstvo javnega interesa.

24.Ostali ugovori tožnika, ki se nanašajo na način gospodarjenja z gozdovi stranke z interesom SiDG ter tožnika, pa za odločitev glede na materialnopravne določbe, ki veljajo za obravnavani primer, niso relevantni in jih sodišče zato zavrača. Sodišče ob tem še dodaja, da je po njegovi oceni ureditev, kot izhaja iz ZGGLRS ustrezna oziroma primerna, saj sledi namenu zakona, tj. zagotavljanju doseganja gospodarskih in razvojnih ciljev ter ciljev javnega interesa pri gospodarjenju z državnimi gozdovi ter ustvarjanje pogojev za razvoj gozdno-lesnih verig kot nosilcev trajnostnega razvoja in oblikovalcev zelenih delovnih mest (prvi odstavek 1. člena ZGGLRS).

25.Glede na povedano je sodišče zaključilo, da je bila odločitev pravilna in zakonita in sprejeta po predpisanem postopku, tožbeni ugovori pa neutemeljeni. Ker sodišče tudi ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 37. člena ZUS-1), je tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

26.Sodišče je odločilo na podlagi opravljene glavne obravnave (51. člen ZUS-1).

K II. točki izreka:

27.Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Tako tudi sodba Višjega sodišča v Mariboru, I Cp 86/2019 z dne 2. 4. 2019;

2Razen v primerih iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena ima lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja, prednostno pravico pri nakupu tega gozda. Če ta prednostne pravice ne uveljavi, ima prednostno pravico drug lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja.

3Peti odstavek 47. člena ZG;

49. člen ZGGLRS: Za gospodarjenje z državnimi gozdovi se ustanovi družba Slovenski državni gozdovi; drugi odstavek 1. člena ZGGLRS: Ta zakon ureja načela in cilje gospodarjenja z državnimi gozdovi, družbo Slovenski državni gozdovi, postopek, način in omejitve pri razpolaganju z državnimi gozdovi, način pridobivanja gozdov, […].

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o gozdovih (1993) - ZG - člen 43, 44, 47, 47/3, 47/4, 47/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.