Jedro

Prošnja za brezplačno pravno pomoč mora torej vsebovati vse elemente, ki jih določa 32. člen ZBPP. Če le-teh ne vsebuje, mora organ za brezplačno pravno pomoč postopati – ker ZBPP tega ne ureja – po ZUP. Ta organu, ki odloča o zadevi, v prvem odstavku 67. člena nalaga, da zahteva od vlagatelja vloge, naj nepopolno vlogo v danem roku dopolni oziroma popravi. Če stranka v danem roku pomanjkljivosti ne odpravi oziroma vloge ne dopolni, organ takšno vlogo s sklepom zavrže.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrgel tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik dne 14. 7. 2009 vložil nepopolno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato je bil pozvan z dopisom, katerega je prejel 20. 8. 2009, naj vlogo dopolni s podatki o zadevi, za katero želi, da se mu odobri brezplačna pravna pomoč. Pri tem je bil tudi opozorjen, da bo, če na to vlogo ne bo odgovoril, njegova prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči zavržena. Ker tožnik svoje prošnje ni dopolnil, kot mu je bilo naloženo, je organ za brezplačno pravno pomoč njegovo prošnjo za odobritev le-te v skladu z drugim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, Uradni list RS, št. 80/1999 s spremembami) zavrgel. Tožnik v tožbi navaja, da zaradi zdravstvenega stanja svoje zadeve ni sposoben rešiti sam, razen tega tudi nima pravnega znanja. V nadaljevanju pravi, da je preživninski sklad tožbo umaknil, zato prosi za oprostitev plačila rubeža in ostalih stroškov. Navaja, da je vse papirje, ki jih ima v zvezi s tem, poslal sodišču. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

Tožba ni utemeljena.

Kot izhaja iz spisa, je tožnik 14. 7. 2009 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v kateri je glede podatkov o zadevi, za katero prosi za brezplačno pravno pomoč, v rubriko „Pravna zadeva“ vpisal: izterjava jamstvenega preživninskega sklada, čeprav sem že od leta 1991 nezaposlen. Glede želene vrste, oblike in obsega brezplačne pravne pomoči pa je zapisal, da prosi za oprostitev plačila sodne takse ter stroškov rubeža. Po prejemu te vloge je organ za brezplačno pravno pomoč tožnika z dopisom, katerega je prejel 20. 8. 2009, pozval, da natančneje pojasni okoliščine zadeve, predvsem pred katerim sodiščem in pod katero opravilno številko se zadeva vodi ter, da predloži vse listine, s katerimi razpolaga o zadevi. To vlogo lahko pošlje po pošti na v vlogi naveden naslov ali prinese osebno na sodišče v času uradnih ur, o katerih je bil prav tako z vlogo obveščen. Opozorjen je bil tudi, da bo, če vloga ne bo v roku osem dni ustrezno dopolnjena, njegova prošnja za brezplačno pravno pomoč zavržena. Tožnik na ta poziv ni odgovoril. Postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči ureja Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001, 50/2004, 23/2008). Kolikor ta zakon ne določa drugače, postopa pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP (drugi odstavek 34. člena ZBPP). Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora vsebovati podatke, navedene v 32. členu ZBPP, med ostalim tudi podatke o zadevi (četrta alinea tretjega odstavka 32. člena ZBPP). To je potrebno, saj mora organ za brezplačno pravno pomoč pri odločanju upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da ni zadeva očitno nerazumna oziroma da ima prosilec verjetne izglede za uspeh, tako da je postopek razumno začeti oziroma se ga udeleževati in vlagati pravna sredstva ter da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj (prvi odstavek 24. člena ZBPP).

Prošnja za brezplačno pravno pomoč mora torej vsebovati vse elemente, ki jih določa 32. člen ZBPP. Če le teh ne vsebuje, mora organ za brezplačno pravno pomoč postopati – ker ZBPP tega ne ureja – po ZUP. Ta organu, ki odloča o zadevi, v prvem odstavku 67. člena nalaga, da zahteva od vlagatelja vloge, naj nepopolno vlogo v danem roku dopolni oziroma popravi. Če stranka v danem roku pomanjkljivosti ne odpravi oziroma vloge ne dopolni, organ takšno vlogo s sklepom zavrže. Po presoji sodišča je organ za brezplačno pravno pomoč zgoraj navedena določila pravilno uporabil in tožnikovo vlogo kot nepopolno zavrgel. Kot izhaja iz predloženega spisa, tožnik na poziv organa za brezplačno pravno pomoč ni odgovoril, zato vsebinsko odločanje o njegovi vlogi, ki bi zahtevalo tudi tehtanje okoliščin konkretne zadeve, ni bilo mogoče. K zgoraj navedenemu sodišče še dodaja, da je tožnik listine v zvezi z zadevo, za katero prosi za odobritev brezplačne pravne pomoči, predložil v upravnem sporu, vendar pa to ne more vplivati na pravilnost izpodbijane odločitve. Organ za brezplačno pravno pomoč namreč odloča glede na stanje zadeve v trenutku njegove odločitve, sodišče pa presoja pravilnost in zakonitost njegove odločitve glede na takratno stanje. Dejstva in dokaze, ki jih uveljavlja šele v upravnem sporu, lahko sodišče upošteva le, če tožnik izkaže, da jih upravičeno ni mogel predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006), tega pa tožnik ni izkazal. Izpodbijani upravni akt je torej pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.