Jedro

Starša sta do sedaj sporazum o izvajanju stikov ob četrtkih lahko dosegla, zato v določilih DZ in ZIZ ni podlage, da sodišče uredi stike z začasno odredbo ob četrtkih v nasprotju s konsenzom, ki sta ga dosegla starša.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se v 2/I točki spremeni tako, da se sedaj glasi: „Ob tako določenem obsegu stikov je dolžan oče materi najkasneje do zadnjega dne v mesecu javiti, katera dva vikenda v prihodnjem mesecu bo stik z otrokom izvršil“.

V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških postopka so pridržani za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z začasno odredbo določilo stike med mladoletnim A. A. ter njegovim očetom tako, da deček preživi z očetom dva vikenda v mesecu, ko ga oče ob petkih prevzame v vrtcu do nedelje do 19.00 zvečer, ko dečka na očetovem domu prevzame mati. Zaradi očetovega nestalnega urnika dela je sodišče sklenilo, da je oče dolžan materi najkasneje do zadnjega dne v mesecu javiti, katera dva vikenda v prihodnjem mesecu bo imel stik s sinom. Med tednom so stiki določeni ob četrtkih, ko oče dečka prevzame v vrtcu in ga pripelje isti dan ob 19.00 na dom k materi. Iz 2/I točke izreka sledi, da deček stikov z očetom nima vsak četrtek popoldne, ko mati dela v popoldanski izmeni, ampak je diskrecijska pravica očeta, da se odloči, koliko in katere četrtke bo preživel s svojim sinom.

2. Takšno odločitev s pritožbo izpodbija predlagateljica - mati iz vseh razlogov po 338. členu ZPP ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izloči četrtke iz nabora dni, za katere nasprotni udeleženec sporoči predlagateljici, ali bo imel stik s sinom ali ne, ter določi, da mora oče tri tedne pred začetkom naslednjega meseca obvestiti predlagateljico, katera dva vikenda bo imel stik s sinom.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V postopku na prvi stopnji nikoli ni bilo spora o okoliščini, da si oče ob četrtkih, ko mati dela v popoldanski izmeni, pri svojem delodajalcu lahko uredi prosto popoldne. Starša sta do sedaj sporazum o izvajanju stikov ob četrtkih lahko dosegla, zato v določilih Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) in Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ni podlage, da sodišče uredi stike z začasno odredbo ob četrtkih v nasprotju s konsenzom, ki sta ga dosegla starša. Zato je pritožbi predlagateljice v tem delu ugodilo in sklep v izpodbijani 2/1 točki spremenilo tako, kot sledi iz izreka te odločbe.

5. Res je, da spreminjanje režima stikov med vikendi ne prispeva k varstvu koristi triletnega dečka, a narava dela, ki ga opravlja oče, ne omogoča bolj predvidljivega režima stikov z dečkom, kot ga je v izpodbijani odločbi določilo sodišče. A. A. bo dva vikenda na mesec preživel s svojim očetom tako, da ga bo oče ob petkih prevzel v vrtcu, v nedeljo zvečer ob 19.00 pa ga bo na očetovem domu prevzela mati.

6. Oče opravlja večizmensko delo, tudi ob dela prostih dneh in njegov urnik ni ustaljen. Očetov delodajalec izdela urnik dela nekaj dni pred koncem meseca za naslednji mesec, zato bo morala tudi mati pokazati razumevanje pri izvrševanju navedene začasne odredbe in se prilagoditi koristim sina tako, da bo z očetom lahko imel stike tista dva vikenda na mesec, ko oče ne dela. Materina zahteva, da jo oče najmanj tri tedne pred pričetkom meseca seznani, kdaj bi v tekočem mesecu imel vikend stik s sinom, je ob okoliščinah, ki so opisane zgoraj, neizvedljiva in zato neutemeljena. Zaradi opisanega in ker tudi ni razlogov, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je višje sodišče pritožbo predlagateljice v delu, ki se nanaša na skrajni rok obvestila v zvezi z izvajanjem stikov med vikendi, zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) in sklep prve stopnje v nespremenjenem delu potrdilo.

7. O stroških pritožbenega postopka v zvezi z začasno odredbo v tej fazi postopka ni mogoče odločati; sodišče prve stopnje bo o njih odločilo po kriteriju iz drugega odstavka 55. člena ZNP-1, ki ga je mogoče celovito upoštevati le ob sprejemu končne odločitve, ne pa glede na uspeh in procesno ravnanje strank ob posameznem procesnem ravnanju.