Jedro

Po določbi prvega odstavka 341. člena ZFPPIPP (soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe) je prodajna pogodba sklenjena pod odložnim pogojem, da bo sodišče k njej dalo soglasje, in pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če sodišče zavrne soglasje. V tej zadevi je edini zakonsko določen razvezni pogoj prodajne pogodbe v zvezi z nakupom nepremičnine torej lahko samo ta, da sodišče pravnomočno zavrne izdajo soglasja k sklenitvi pogodbe. To pomeni, da se sodišče odločanju o tem, ali bo soglasje izdalo ali ne, ne more izogniti na način, da upravitelja pozove, da predlog za soglasje umakne.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim šestim sklepom o prodaji odločilo, da se izvede nezavezujoče zbiranje ponudb za prodajo v izreku izpodbijanega sklepa navedenih nepremičnin, po predlogu upravitelja, na podlagi neposrednih pogajanj.

2. Zoper navedeni sklep sta se zaradi absolutno bistvenih kršitev določb postopka pritožila upnika ter predlagal razveljavitev izpodbijanega.

3. Pritožbi sta utemeljeni.

4. V tej zadevi je sodišče prve stopnje predhodno že dalo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 21. 1. 2015, katere predmet je prodaja v izreku izpodbijanega sklepa navedenih nepremičnin. Po tem, ko so bili sklepi o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe zaradi procesnih napak večkrat razveljavljeni, je v nadaljevanju postopka upravitelj (na podlagi poziva sodišča) predlog za izdajo soglasja umaknil, zaradi česar je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvede nov postopek prodaje.

5. Pritožnika utemeljeno opozarjata, da zakonske podlage za poziv sodišča upravitelju, da umakne predlog za soglasje k prodajni pogodbi in posledično umika soglasja, ni. Po določbi prvega odstavka 341. člena ZFPPIPP (soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe) je prodajna pogodba sklenjena pod odložnim pogojem, da bo sodišče k njej dalo soglasje, in pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če sodišče zavrne soglasje. V tej zadevi je edini zakonsko določen razvezni pogoj prodajne pogodbe v zvezi z nakupom nepremičnine torej lahko samo ta, da sodišče pravnomočno zavrne izdajo soglasja k sklenitvi pogodbe. To pomeni, da se sodišče odločanju o tem, ali bo soglasje izdalo ali ne, ne more izogniti na način, da upravitelja pozove, da soglasje umakne, prav tako pa upravitelj ni upravičen predloga za soglasje umakniti, ne da bi pred tem odstopil od prodajne pogodbe (kar je upravitelj v predmetni zadevi enkrat že storil, pa nato tudi odstop umaknil).

6. Kot je bilo poudarjeno že v sklepu Cst 568/2015 z dne 6. 10. 2015, je v tej zadevi potrebno predvsem ugotoviti, ali je bila kupna pogodba sploh veljavno sklenjena. Dejstvo je namreč, da je upravitelj 20. 1. 2015 javno dražbo najprej razveljavil ter odstopil od pogodbe, nato pa 3. 2. 2015 razveljavitev dražbe in odstop od pogodbe umaknil. Kakšno pravno naravo ima razveljavitev javne dražbe ter odstop od pogodbe in ali je mogoče odstop od pogodbe umakniti, je odločilnega pomena za vprašanje, ali je bila pogodba sploh veljavno sklenjena ali ne. V primeru, da bo sodišče ugotovilo, da je bila pogodba veljavno sklenjena, pa bo moralo odločiti, ali k takšni pogodbi daje soglasje in svojo odločitev tudi obrazložiti.

7. Glede na navedeno višje sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker višje sodišče zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS) ni moglo samo odpraviti ugotovljenih kršitev, je v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo potrebno zgoraj navedena opozorila upoštevati ter v zadevi ponovno odločiti.

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.