Jedro

Tekoči pravdni postopek zoper pravno osebo, zoper katero je začet stečajni postopek je prekinjen po 4. točki 212. člena ZPP že po samem zakonu. Tožnik - upnik mora kljub vloženi tožbi prijaviti svojo terjatev v stečaju, kjer jo lahko stečajni upravitelj prizna, ali prereka. Samo v slednjem primeru bo tožnik predlagal nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka. Dejansko pa je pravdni postopek prekinjen tudi iz razloga, ker je z začetkom stečaja prenehala pravica zastopanja zakonitim in statutarnim zastopnikom (105. člen zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji) - to pa je razlog prekinitve iz 2. točke 212. člena ZPP. Nadaljevanje prekinjenega postopka, kot je urejeno v 215. členu ZPP razlikuje prvo situacijo, ko je stečajni dolžnik tožeča stranka - v tem primeru bo stečajni upravitelj sporočil sodišču, da prevzema postopek in drugo situacijo, ko je stečajni dolžnik tožena stranka. V slednjem primeru prekinitveni razlog iz 4. točke 212. člena ZPP še traja - stečajni postopek je še v teku. Tožeča stranka bo predlagala, naj sodišče pozove nasprotno stranko - torej toženo stranko, da postopek prevzame.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljni postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom odločilo o nadaljevanju pravdnega postopka zoper toženo stranko, ki je v stečaju ter zavrglo tožbo na plačilo 67.668.075,00 sit z obrazložitvijo, da tožeča stranka nima pravnega interesa za njeno vložitev.

Tožeča stranka se je pravočasno pritožila zoper prvostopni sklep iz pritožbenih razlogov kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navedla je, da je vložila tožbo na izpolnitev določene denarne obveznosti in dejstvo, da je prekludirana v stečajnem postopku, ne pomeni, da nima pravice zahtevati nikakršnega poplačila. Stečajni postopek se še vedno lahko ustavi in se lahko v smislu 172. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS 67/93) sklene prisilna poravnava. Tožena stranka naj bi poslovala z dobičkom, zato takšna možnost obstaja.

Zaradi preuranjene odločitve prvostopnega sodišča lahko vtoževana terjatev zastara, kar bi pomenilo neupravičeno izgubo sodnega varstva.

Sodišče druge stopnje je preiskusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preiskusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba utemeljena iz razlogov, ki jih je pritožbeno sodišče ugotovilo po uradni dolžnosti.

Zoper toženo stranko se je dne 23.10.1995 začel stečajni postopek.

Tekoči pravdni postopek zoper pravno osebo, zoper katero je začet stečajni postopek je prekinjen po 4. točki 212. člena ZPP že po samem zakonu. Tožnik - upnik mora kljub vloženi tožbi prijaviti svojo terjatev v stečaju, kjer jo lahko stečajni upravitelj prizna, ali prereka. Samo v slednjem primeru bo tožnik predlagal nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka. Dejansko pa je pravdni postopek prekinjen tudi iz razloga, ker ja z začetkom stečaja prenehala pravica zastopanja zakonitim in statutarnim zastopnikom (105. člen zakona o prisilni poravnavi, stečaju inlikvidaciji) - to pa je razlog prekinitve iz 2. točke 212. člena ZPP.

Nadaljevanje prekinjenega postopka, kot je urejeno v 215. členu ZPP razlikuje prvo situacijo, ko je stečajni dolžnik tožeča stranka - v tem primeru bo stečajni upravitelj sporočil sodišču, da prevzema postopek in drugo situacijo, ko je stečajni dolžnik tožena stranka. V slednjem primeru prekinitveni razlog iz 4. točke 212. člena ZPP še traja - stečajni postopek je še v teku. Tožeča stranka bo predlagala, naj sodišče pozove nasprotno stranko - torej toženo stranko, da postopek prevzame. S sklepom o začetku stečajnega postopka je bil postavljen stečajnu upravitelj, ki je zakoniti zastopnik tožene stranke - prekinitvenega razloga iz 2. točke 212. člena ZPP ni več.

Predlog tožeče stranke, ki je upnik stečajnega dolžnika mora biti utemeljen (glej Juhart: Civilno procesno pravo, str.399). Utemeljitev takega predloga bo navedba tožnice, da je stečajni upravitelj prerekal njeno terjatev, stečajno sodišče pa je tožnico - stečajnega upnika napotilo za ugotovitev obstoja terjatve na pravdni postopek.

V konkretnem primeru je tožnica v vlogi sporočila le, da se naj event. sodna pisanja vročajo Javnemu pravobranilstvu RS v M.S. Torej ni bilo predloga sodišču naj pozove nasprotno stranko, da prevzame postopek in tudi ni bil izkazan pravni interes za nadaljevanje postopka. Prvostono sodišče je sicer pravilno ugotovilo, da tožnica nima pravnega interesa za nadaljevanje postopka, vendar je odločitev o zavrženju tožbe napačna, ker je že sklep o nadaljevanju postopka napačen.

Iz navedenih razlogov je pritožba sicer uspešna, čeprav so njeni razlogi pravno zgrešeni. Z razveljavitvijo izpodbijanega sklepa velja še naprej prekinitev postopka, sodišče prve stopnje pa ga bo lahko nadaljevalo ob pogojih iz 1. in 4. odst. 215. člena ZPP.