Jedro

Odločilno dejstvo za priznanje odločbe tujega organa je namreč ugotovitev, ali se je obdolženec lahko dejansko seznanil s sodno odločbo nemškega sodišča in ali je imel zadosten rok za pripravo svoje obrambe oziroma vložitev pravnega sredstva, kar bi moralo sodišče prve stopnje presojati v okviru 9. točke 186. člena ZSKZDČEU-1.

Izrek

Pritožbi obdolženega A. A. se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom IV Pom-i 46615/2025 z dne 24. 3. 2026 odločilo, da se prizna in izvrši sodna odločba Amtsgericht Heilbronn (v nadaljevanju Okrožno sodišče v Heilbronnu) št. 26 Cs 260 Js 26326/23 z dne 24. 8. 2023, ki je postala pravnomočna 27. 9. 2023, zoper A. A. (v nadaljevanju obdolženec) - točka I. izreka. Odločilo je, da je bil obdolženec s citirano sodno odločbo spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja po 2. točki prvega odstavka v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena Zakona o stalnem prebivališču, delu in integraciji tujcev na nacionalnem ozemlju Zvezne republike Nemčije¹, zaradi česar je dolžan poravnati v celoti neplačano denarno kazen v višini 3.600,00 EUR ter 127,63 za stroške sodnega postopka, skupaj 3.727,63 EUR, in sicer po plačilnem nalogu, ki bo izdan po pravnomočnosti sklepa, v roku petnajst dni od vročitve plačilnega naloga (točka II. izreka). Odločilo še je, da če denarne kazni ter sodnih stroškov v skupni višini 3.727,63 EUR ne bo plačal v odrejenem roku, se bo znesek izterjal prisilno (točka III. izreka).

2.Zoper sklep se je pritožil obdolženec zaradi kršitve pravice do obrambe in poštenega postopka. Sodišču druge stopnje predlaga, da zavrne priznanje in izvršitev sodne odločbe oziroma da postopek priznanja in izvršitve ustavi.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Obdolženec v laični pritožbi navaja, da niso izpolnjeni pogoji za priznanje sodne odločbe, ker o obravnavanem postopku v Republiki Nemčiji ni bil nikoli dejansko obveščen. Ni prejel nobenega vabila, sodna odločba mu ni bila osebno vročena, prav tako ni imel možnosti sodelovati v postopku ali uveljavljati pravnih sredstev v Republiki Nemčiji. S povzetimi pritožbenimi navedbami smiselno zatrjuje, da je podan razlog za zavrnitev priznanja in izvršitve odločbe iz 9. točke 186. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (v nadaljevanju ZSKZDČEU-1), v skladu s katerim sodišče zavrne predlog za priznanje in izvršitev odločbe tujega organa, če glede na obrazec iz Priloge 10 ZSKZDČEU-1² oseba v pisnem postopku, v katerem je bila odločba izdana, v skladu s pravom države izdajateljice ni bila osebno ali prek zastopnika, pooblaščenega v skladu z nacionalnim pravom, obveščena o pravici, da izpodbija odločbo, in o rokih za takšno pravno sredstvo.

5.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz točke H2 Potrdila iz člena 4 Okvirnega sklepa Sveta 2005/214/PNZ (v nadaljevanju Potrdilo) izhaja, da je bil obdolženec obveščen o pravici izpodbijanja odločbe in o rokih za takšno pravno sredstvo (točka 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa) ter na podlagi 186. člen ZSKZDČEU-1 ugotovilo, da ni podan noben od razlogov za nedopustnost izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, zaradi česar je odločilo, da se odločba prizna in izvrši (točka 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

6.V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku, domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1 odloča o priznanju na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 ZSKZDČEU-1, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. V skladu z osmim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1, z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, domače sodišče prizna odločbo pristojnega organa države izdaje brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je potrebno za njeno izvršitev. Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja iz 3. člena ZSKZDČEU-1, po katerem pristojni organi v Republiki Sloveniji v postopkih po 18. poglavju ZSKZDČEU-1 (Priznanje in izvršitev odločbe, s katero je v drugi državi članici izrečena denarna kazen) izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članic na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.

7.Razlog za zavrnitev priznanja in izvršitve po 9. točki 186. člena ZSKZDČEU-1 je torej podan, če glede na obrazec iz Priloge 10 ZSKZDČEU-1 oseba v pisnem postopku, v katerem je bila odločba izdana, v skladu s pravom države izdajateljice ni bila osebno ali prek zastopnika, pooblaščenega v skladu z nacionalnim pravom, obveščena o pravici, da izpodbija odločbo, in o rokih za takšno pravno sredstvo. Pravilnost vročitve se presoja po pravu države izdajateljice, kar izhaja tudi iz sodbe Sodišča EU C-671/18 z dne 5. 12. 2019³, v kateri je podana razlaga člena 7(2)(g) Okvirnega sklepa Sveta 2005/214/PNZ, ki je vsebinsko enaka določbi 9. točke 186. člena ZSKZDČEU-1. Iz navedene sodbe izhaja, da organ države izvršiteljice ne more zavrniti priznanja in izvršitve odločbe o naložitvi denarne kazni, če je bila odločba vročena v skladu z nacionalno zakonodajo države izdajateljice z navedbo pravice do vložitve pravnega sredstva in roka za to, ter če je imela oseba zadosten rok za vložitev pravnega sredstva zoper to odločbo. Sodišče EU je med drugim poudarilo, da je glede na načelo vzajemnega priznavanja, na katerem temelji sistematika Okvirnega sklepa Sveta 2005/214/PNZ, razloge za zavrnitev priznanja ali izvršitve treba razlagati ozko, da pa načelo vzajemnega priznavanja ne odvezuje dolžnosti spoštovanja temeljnih pravic in temeljnih pravnih načel iz člena 6 Pogodbe o Evropski Uniji (v nadaljevanju PEU), med katerimi je tudi načelo učinkovitega sodnega varstva pravic. Sodišče EU je v sodbi C-453/24 z dne 22. 1. 2026⁴ razsodilo, da spoštovanje pravice do učinkovitega sodnega varstva zahteva, da oseba vsako odločbo o naložitvi denarne kazni dejansko in učinkovito prejme, kar pomeni, da ji mora biti vročena na način, ki ji omogoča natančno seznanitev z razlogi, na katerih temelji, ter s pravnimi sredstvi, ki so na voljo, in z rokom, določenim za njihovo uveljavljanje, da lahko učinkovito brani svoje pravice in se ob popolnem poznavanju zadeve odloči, ali je tako odločbo smiselno izpodbijati. Zato mora pristojni organ države izvršiteljice pred priznanjem in izvršitvijo odločbe o naložitvi denarne kazni preveriti, ali je prišlo do dejanskega in učinkovitega prejema. Če glede na razpoložljive podatke ugotovi, da je na podlagi potrdila iz člena 4 Okvirnega sklepa Sveta 2005/214/PNZ mogoče sklepati, da so bile kršene temeljne pravice ali temeljna pravna načela, lahko nasprotuje priznanju in izvršitvi prenesene odločbe. Pred tem mora organ države članice izdajateljice zaprositi za vse potrebne informacije v skladu s členom 7(3) Okvirnega sklepa.

8.Iz podatkov v spisu izhaja, da je v Potrdilu z dne 3. 6. 2025 označeno, da je bil obdolženec osebno ali prek zastopnika, pooblaščenega v skladu z nacionalnim pravom, obveščen o pravici izpodbijanja odločbe in rokih za takšno pravno sredstvo (točka (h)2.(b)), vendar v spisu ni dokazila o vročitvi, prav tako ni navedeno, kdaj je bila odločba tujega organa obdolžencu vročena oziroma na kakšen način je bil izpolnjen navedeni pogoj. V spisu se nahaja dopis Okrožnega sodišča v Heilbronnu z dne 30. 8. 2023 v prevodu v albanski jezik, naslovljen na obdolženca z naslovom (naslov 1), iz katerega izhaja, da mu sodišče pošilja sodno odločbo z dne 24. 8. 2023 in ga hkrati obvešča, da bo navedena sodna odločba izročena pooblaščeni osebi za sprejem dokumentacije, in sicer B. B. z naslovom v Zvezni republiki Nemčiji, ki je enak naslovu Okrožnega sodišča v Heilbronnu. K prevodu dopisa je priložen tudi prevod sodne odločbe z dne 24. 8. 2023 v albanski jezik, iz katerega izhaja, da je bil prevod izdelan 4. 9. 2023, vendar iz listin ni razvidno, da bi Okrožno sodišče v Heilbronnu ta dopis skupaj s prevodom sodne odločbe obdolžencu poslalo neposredno po pošti. V spisu se nahaja le dopis Okrožnega sodišča v Heilbronnu z dne 11. 9. 2023 (prvotno natisnjen datum 30. 8. 2023 je na dopisu prečrtan), v nemškem jeziku, naslovljen na C. C., iz katerega izhaja, da je navedena kot pooblaščenka za sprejem dokumentacije 12. 9. 2023 prejela sodno odločbo z zahtevo za dostavo oziroma posredovanje prejemniku, z listin v spisu pa ne izhaja, kdaj in na kakšen način je pooblaščenka za sprejem dokumentacije sodno odločbo vročila obdolžencu. Okrožno sodišče v Heilbronnu je pravnomočnost sodne odločbe z dne 24. 8. 2023 očitno potrdilo tako, da je dvotedenski pritožbeni rok tekel od vročitve pooblaščenki za sprejem dokumentacije v Zvezni republiki Nemčiji (na sodni odločbi je zabeležen datum pravnomočnosti 27. 9. 2023), medtem ko iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi se obdolženec v tem času še vedno nahajal na območju te države.

9.Glede na navedeno in glede na pritožbene navedbe, da obdolžencu sodna odločba z dne 24. 8. 2023 ni bila vročena, so utemeljeni pomisleki o pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da ni izkazan noben razlog iz 186. člena ZSKZDČEU-1 za zavrnitev priznanja in izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje. Odločilno dejstvo za priznanje odločbe tujega organa je namreč ugotovitev, ali se je obdolženec lahko dejansko seznanil s sodno odločbo nemškega sodišča in ali je imel zadosten rok za pripravo svoje obrambe oziroma vložitev pravnega sredstva, kar bi moralo sodišče prve stopnje presojati v okviru 9. točke 186. člena ZSKZDČEU-1. Ker podatki, ki izhajajo iz Potrdila in njemu priloženih listin, ne zadoščajo za ugotovitev, da ta razlog ni podan in da v postopku niso bile kršene temeljne pravice obdolženca iz 6. člena PEU, je zaključek sodišča prve stopnje, da razlogi za zavrnitev priznanja in izvršitve niso podani, preuranjen.

10.V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje z ustreznimi poizvedbami pri Okrožnem sodišču v Heilbronnu preveriti, ali je bila sodna odločba, ki je predložena v priznanje in izvršitev, storilcu dejansko vročena, oziroma na kakšen način mu je bila zagotovljena pravica do učinkovitega sodnega varstva. Šele na tej podlagi bo možno zanesljivo zaključiti, ali je podan kateri od razlogov nedopustnosti priznanja in izvrševanja sodne odločbe z dne 24. 8. 2023 po 186. členu ZSKZDČEU-1.

11.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje o pritožbi obdolženca odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

-------------------------------

1¹ Naziv zakona v nemškem jeziku: Gesetz über den Aufenthalt, die Erwerbstätigkeit und die Integration von Ausländern im Bundesgebiet (Aufenthaltsgesetz - AufenthG)

2² Pod prilogo 10 ZSKZDČEU-1 se nahaja Potrdilo iz člena 4 Okvirnega sklepa Sveta 2005/214/PNZ o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni

3³ Sodba z dne 5. decembra 2019, Centraal Justitieel Incassobureau, C‑671/18, ECLI:EU:C:2019:1054

4⁴ Sodba z dne 22. januarja 2026, Hadenov, C-453/24, ECLI:EU:C:2026:31