Jedro

Kadar pravna oseba preneha obstajati zaradi zaključka stečajnega postopka, nima pravnega naslednika. To pomeni, da bi prekinitev postopka trajala večno in se postopek ne bi mogel nikoli nadaljevati. S prenehanjem je pravna oseba izgubila svojo sposobnost biti stranka, ki pa je procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka, zato Vrhovno sodišče takšne vloge zavrže kot nedovoljene.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS; Uradni list RS, št. 50/97, 70/00, 92/05 – odločba US in 45/06 - odločba US) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 16.8.2004, s katero je ta zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep z dne 23.4.2004, s katerim je Slovenska odškodninska družba, d.d., L., (SOD), zavrgla kot prepozno njeno zahtevo za pridobitev delnic, izdanih za nenominirani kapital Zavarovalnice T. d.d., L. Tožeča stranka vlaga pritožbo (sedaj revizijo) zaradi nepravilne uporabe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP; Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02) in predlaga, da vrhovno sodišče sodbo razveljavi in samo odloči o stvari, podrejeno pa, da vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo (sedaj revizijo) predlaga njeno zavrnitev.

Revizija ni dovoljena.

S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel tudi revizijo. Po določbi 1. odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče RS odloča o pravnih sredstvih, vloženih do 1.1.2007, po določbah ZUS-1. Na podlagi 2. odstavka 107. člena ZUS-1 se do 1.1.2007 vložene pritožbe, če ne izpolnjujejo pogojev za pritožbo po tej določbi, štejejo za revizije. Ker je bila pritožba tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje vložena pred 1.1.2007 in ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po 2. odstavku 107. člena ZUS-1, se obravnava kot revizija. Sodba sodišča prve stopnje je v skladu z določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna dne 1.1.2007. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določilu 1. odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko 1. odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil izveden revizijski preizkus v obravnavani zadevi.

Iz podatkov računalniške baze sodnega registra izhaja, da je bila tožeča stranka dne 14.4.2006 izbrisana iz sodnega registra. Izbris je bil opravljen zaradi zaključka stečajnega postopka po sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 16.2.2006. Z dnem izbrisa je tožeča stranka po 2. odstavku 171. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL; Uradni list RS, št. 67/93, 74/94 – odločba US, 8/96 – odločba US, 25/97-ZJSRS, 39/97, 1/99-ZNIDC, 52/99, 42/02-ZDR, 58/03-ZZK-1, 10/06 – odločba US) prenehala obstajati in je s tem izgubila sposobnost biti stranka po 76. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Uradni list RS, št. 73/07-UPB3, 45/08-ZArbit in 45/08), katerega določbe se na podlagi 1. odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporabljajo v upravnem sporu za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena.

Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. Gre za procesno predpostavko, ki mora biti podana v vseh fazah postopka in mora nanjo sodišče ves čas postopka paziti po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). Obstajati mora tudi tekom celotnega revizijskega postopka: od vložitve revizije do odločitve revizijskega sodišča. Tožeča stranka je prenehala obstajati po vložitvi revizije. Ker je prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka, nima pravnega naslednika. To pomeni, da se postopek ne bi mogel nikoli nadaljevati, zaradi česar bi bila uporaba določb ZPP o prekinitvi postopka (3. ali 4. točke 1. odstavka 205. člena ZPP) nesmiselna.

Ker se v obravnavanem primeru pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva ne da odpraviti (5. odstavek 81. člena ZPP), je nastala situacija, ko je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima (več). Revizija je postala nedovoljena (3. odstavek 83. člena ZUS-1), zaradi česar jo je revizijsko sodišče zavrglo (89. člen ZUS-1).