Jedro

Stranka lahko zahteva izločitev sodnika, ki postopa v zadevi (prvi in tretji odstavek 72. člena ZPP), pri čemer mora navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo (četrti odstavek 72. člena ZPP). Tožnik v zahtevi za izločitev višje sodnice A. A. takih okoliščin ni navedel. Zato je bila njegova zahteva za njeno izločitev pravilno zavržena kot nepopolna in nerazumljiva, ne da bi mu bila prej vrnjena v dopolnitev oziroma popravo, saj se za zahtevo za izločitev določbe 108. člena ZPP ne uporabljajo (peti odstavek 72. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v uvodoma navedeni izvršilni zadevi s sklepom z dne 28. 9. 2017 zavrnilo dolžnikov predlog za obročno plačilo sodne takse. Dolžnik je zoper ta sklep vložil pritožbo z dne 29. 1. 2018. Na sodišču druge stopnje je bila zadeva zaradi odločitve o pritožbi dodeljena višji sodnici A. A.. Že prej, v vlogi z dne 9. 12. 2016, je dolžnik zahteval njeno izločitev; zapisal je namreč, naj se ji prepove nadaljnje odločanje v tej zadevi.

2. Višja sodnica je dolžnikov predlog za svojo izločitev zavrgla kot nerazumljivo in nepopolno.

3. Sklep o zavrženju predloga za izločitev višje sodnice dolžnik izpodbija s pravočasno pritožbo. Navaja, da je izpodbijani sklep ničen in neizvršljiv zaradi ekonomičnosti postopka, bistvene kršitve pravil pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Višja sodnica je zamolčala, da o njeni izločitvi predsednik Višjega sodišča v Ljubljani noče odločiti, ker ni odločala v skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ravnala je po ročno izpisanem opozorilu višje sodnice B. B. v vlogi št. II Ip 2596/2017 z dne 9. 10. 2017, ki je ostalim sodnikom narekovala način odločitve v primeru predlagane izločitve. V 2. točki obrazložitve sodnica navaja, naj se razpravljajočo sodnico razreši in proti njej uvede kazenski postopek zaradi zlorabe uradnega položaja z nevestnim delom ter se ji prepove 10-letno opravljanje sodniške funkcije zaradi škodovanja domnevnemu dolžniku, ki mu je dolžna poravnati vse stroške nezakonito vodenih postopkov. V nadaljevanju pritožnik povzema vsebino svojih navedb v drugih pisanjih in polemizira z razlogi sodišča v drugih odločbah. Meni, da so nevzdržne odločitve Vrhovnega sodišča, s katerimi so zavrnjene njegove pritožbe zoper sklepe o zavrženju višje sodnice A. in o njegovem denarnem kaznovanju.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Vrhovno sodišče pritrjuje oceni višje sodnice, da je bila dolžnikova zahteva za izločitev višje sodnice nerazumljiva in nepopolna. Stranka lahko zahteva izločitev sodnika, ki postopa v zadevi (prvi in tretji odstavek 72. člena ZPP), pri čemer mora navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo (četrti odstavek 72. člena ZPP). Tožnik v zahtevi za izločitev višje sodnice A. A. takih okoliščin ni navedel. Zato je bila njegova zahteva za njeno izločitev pravilno zavržena kot nepopolna in nerazumljiva, ne da bi mu bila prej vrnjena v dopolnitev oziroma popravo, saj se za zahtevo za izločitev določbe 108. člena ZPP ne uporabljajo (peti odstavek 72. člena ZPP). Ker prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev zavrže s sklepom predsednik senata (šesti odstavek 72. člena ZPP), je bila višja sodnica, ki o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev odloča kot sodnica posameznica, pristojna zahtevo za izločitev zavreči sama.

6. Z zavrženjem dolžnikove zahteve za izločitev višje sodnice torej procesna pravila niso bila kršena. Izpodbijana odločitev je v celoti procesnopravnega značaja, zato materialno pravo ni moglo biti uporabljeno zmotno, kot uveljavlja dolžnik. Njegova pritožba, je ne glede na določbo šestega odstavka 72. člena ZPP, po kateri zoper sklep o zavrženju prepozne, nerazumljive, nepopolne ali nedovoljene zahteve za izločitev ni posebne pritožbe, dovoljena, ker gre za odločitev Višjega sodišča, ki je dolžnik ne bi imel možnosti izpodbijati s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari. Je pa neutemeljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrnilo ter izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju).

7. Dolžnik je zahteval tudi povrnitev stroškov, ki naj bi mu nastali v zvezi z vložitvijo pritožbe. Ker s pritožbo ni uspel, je Vrhovno sodišče njegovo zahtevo, o kateri je moralo odločiti, po prvem odstavku 165. člena ZPP, skladno z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP, zavrnilo in odločilo, da sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.