Jedro

V primeru, da oporočitelj določi, da dobi nujni dedič svoj delež v denarju oziroma v naravi, ni spremenil njegove dedne pravice v obligacijskopravni zahtevek na izročitev stvari oziroma denarja, ampak je samo določil način delitve zapuščine.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo premoženje, ki spada v zapuščino po pokojni I. V. ter na podlagi oporoke z dne 24. 7. 2003 razglasilo zapustničino hčer Š. K. za oporočno dedinjo; na podlagi zakona pa je za nujne dediče razglasilo zapustničino hčer M. N. in zapustničina vnuka F. in K. V. Zemljiški knjigi je naročilo, da pri nepremičninah po uradni dolžnosti opravi vpis lastninske pravice v korist oporočne dedinje.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje dedinja M. N., ki opozarja, da v sklepu o dedovanju ni navedenega roka za geodetsko odmero parcel, za katero je dolžna na svoje stroške poskrbeti oporočna dedinja. Prav tako ni navedeno, v kakšnem roku mora oporočna dedinja poskrbeti za dokončno realizacijo pogodbe o razdelitvi z dne 22. 4. 1999. Opozarja na odsotnost normalne komunikacije z oporočno dedinjo in zahteva, da sodišče določi 30 dnevni rok za dokončno ureditev zadev. Opozarja, da so pod točko 17 obrazložitve izpodbijanega sklepa sporni stroški cenitve, enako pa velja tudi za pogrebnino v znesku 3.000,00 EUR, ki ni izkazana z računi. Opozarja, da v izpodbijanem sklepu ni izključena njena odgovornost za obstoječe hipoteke, in graja odsotnost zapisa, da po pravnomočnosti sklepa oporočna dedinja, pa tudi sodišče, do nje nimata nikakršnih terjatev.

3. Pritožba je bila vročena oporočni dedinji in obema nujnima dedičema, ki pa odgovora na pritožbo niso podali.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi določbe 27. člena Zakona o dedovanju(1) gre nujnemu dediču določen del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino, oporočitelj pa lahko določi, da dobi nujni dedič svoj delež v določenih stvareh, pravicah ali v denarju. V obravnavani zadevi je zapustnica v oporoki določila, naj nujni dediči dobijo svoj delež izplačan v denarju ali v naravi. Nujni dediči, ki naj bi po določbah oporoke prejeli delež v denarju oziroma v naravi, so pravi dediči in s tem univerzalni nasledniki zapustnice. Praviloma jim gredo alikvotni deli zapuščine: del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino. Alikvotni del zapuščine je manjši kot pri dedovanju po zakonu, v vsem drugem pa se položaj nujnega dediča ne razlikuje od položaja, ki bi ga imel pri dedovanju po zakonu. Nujni dedič ima pravni položaj pravega dediča tudi v primeru, če je oporočitelj določil, da dobi svoj nujni delež v določenih stvareh, v denarju ali pravicah. V primeru, da oporočitelj določi, da dobi nujni dedič svoj delež v denarju oziroma v naravi, ni spremenil njegove dedne pravice v obligacijskopravni zahtevek na izročitev stvari oziroma denarja, ampak je samo določil način delitve zapuščine.(2)

6. V obravnavani zadevi je sodišče odločilo, da pritožnica kot nujna dedinja do 1/6 deduje del nepremičnine s parc. št. 1/7, k. o. X, v obsegu, ki po vrednosti ustreza znesku v višini 98.088,18 EUR, in ceni za m2 zemljišča s parc. št. 1/7, k. o. X, po cenitvi sodnega cenilca M. P. Zapustničina vnuka F. in K. V. pa kot nujna dediča vsak do 1/2 po enakih delih dedujeta stanovanjsko hišo, stoječo na parc. št. 8/1, k. o. X, s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem v obsegu, ki po vrednosti skupaj s hišo, ki ustreza skupnemu znesku v višini 98.088,18 EUR, in ceni za m2 funkcionalnega zemljišča s parc. št. 8/1, k. o. X, po cenitvi sodnega cenilca M. P. 7. Takšen izrek pa je nejasen in v nasprotju z določbo 27. člena ZD, ki dedičem praviloma daje pravico do alikvotnega dela zapuščine – dela vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino. Takšen izrek je tudi neizvršljiv; ob že zatrjevani nezmožnosti komunikacije med dediči pa predstavlja potencialno nevarnost za nastanek novih pravd. Na podlagi izpodbijanega sklepa o dedovanju bi se namreč v zemljiško knjigo vpisala le oporočna dedinja, medtem ko nujni dediči, ki dedujejo v deležu do 1/6 oziroma ½, na podlagi izpodbijanega sklepa nimajo možnosti vpisa svojih deležev v zemljiško knjigo in so v celoti odvisni od nadaljnjih postopkov, ki naj bi jih sprožila oporočna dedinja. Njihova (so)lastninska pravica v zemljiški knjigi bi se namreč lahko vpisala šele po izvedeni geodetski odmeri in realizaciji pogodbe o razdelitvi z dne 22. 4. 1999, kar pa je vse v domeni oporočne dedinje. Ta bi se na podlagi izpodbijanega sklepa kot lastnica vknjižila v zemljiško knjigo tudi na nepremičninah, ki naj bi (deloma) postale last nujnih dedičev. Pritožba tako pravilno opozarja na odsotnost vsakršnih zavez oporočne dedinje za izvedbo parcelacije ter dokončno realizacijo pogodbe o razdelitvi z dne 22. 4. 1999, s čimer pritožnica smiselno zatrjuje tudi neizvršljivost izpodbijanega sklepa. Poleg tega je podana tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku(3) zaradi nasprotja med izrekom in obrazložitvijo. Sodišče prve stopnje je namreč v točki I izreka ugotovilo, da v zapuščino spada idealni delež do 65/100 na nepremičnini s parc. št. 1/13, k. o. X ter idealni delež do 65/100 na nepremičnini s parc. št. 1/7, k. o. X, medtem ko je nujni delež izračunalo ob upoštevanju, da v zapuščino spada celotna nepremičnina s parc. št. 1/7, k. o. X, ni pa pri izračunu upoštevalo nepremičnine s parc. št. 1/13, k. o. X. 8. Iz pogodbe o razdelitvi z dne 22. 4. 1999, ki sta jo sklenili pokojna zapustnica in A. A. sicer res izhaja, da zapustnica postane izključna lastnica nepremičnine s parc. št. 1/7, k. o. X, v izmeri 1144 m2, A. A. pa izključna lastnica nepremičnine s parc. št. 1/13, k. o. X, v izmeri 591 m2. Predmetna pogodba je bila prijavljena za odmero davka na dediščine in darila, ni pa bila realizirana v zemljiški knjigi. V takšnem primeru bi bilo smiselno, da sodišče prve stopnje, ob udeležbi stranke pogodbe o razdelitvi A. A., in dedičev razjasni, ali dediči priznavajo pogodbo o razdelitvi, kar bi omogočilo, da bi v zapuščino spadala celotna nepremičnina s parc. št. 1/7, k. o. X, ne pa tudi nepremičnina s parc. št. 1/13, k. o. X. Ob tem sodišče pripominja, da 65/100 nepremičnine s parc. št. 1/7, k. o. X niti ne dosega nujnega deleža pritožnice, ki ga je sodišče ocenilo na 98.088,18 EUR. Zato je še toliko bolj pomembno, da sodišče pred izdajo sklepa o dedovanju z dediči razčisti vprašanje priznanja pogodbe o razdelitvi, kar bo predstavljalo tudi podlago za ugotovitev, katero premoženje sodi v zapuščino in bo omogočalo pravilen izračun nujnega deleža. Nato pa naj poskrbi za izvršljiv izrek, ki ne bo generiral novih pravd in bo nujnim dedičem, če ne bo drugačnega dednega dogovora, omogočal vpis v obliki idealnega deleža v zemljiško knjigo.

9. Pritožbeni očitki, ki jih pritožnica naslavlja v zvezi s stroški sodne cenitve ter pogrebnino pa so neutemeljeni. Očitka v zvezi z izračunom stroškov sodne cenitve tožnica niti ne substancira; glede pogrebnine pa je na naroku 3. 9. 2014 tudi ona soglašala z ocenjenim zneskom v višini 3.000,00 EUR.

10. V zvezi s pritožbenim očitkom, da sklep o dedovanju nima ugotovitev o pritožničini (ne)odgovornosti za obstoječe hipoteke, pa je treba opozoriti, da je nujni dedič pravi dedič in zato odgovarja za zapustnikove dolgove solidarno z drugimi oporočnimi in nujnimi dediči do višine vrednosti svojega nujnega deleža. 11. V ponovljenem postopku naj prvostopenjsko sodišče zgoraj navedene pomanjkljivosti odpravi; razčisti naj vprašanje glede priznanja razdelilne pogodbe, nato pa ugotovi obseg premoženja, ki spada v zapuščino in ob njegovem upoštevanju izračuna višino nujnih deležev. Poskrbi naj za jasen in izvršljiv izrek, ki bo, upoštevaje slabše možnosti komuniciranja med dediči, zmanjšal možnosti generiranja novih pravd.

12. Ker je zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča sodišča prve stopnje ostalo dejansko stanje zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v povezavi s 355. členom istega zakona).

13. O pritožbenih stroških sodišče ni odločalo, ker jih pritožnica ni priglasila.

(1) Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

(2) Primerjaj dr. Pavlin, S.: Nujni dediči, Uradni list, Ljubljana 2012. (3) Ur. l. RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP.