Jedro

Zakon o sodnih taksah v tretjem odstavku 13. člena določa, da sklep o oprostitvi plačila taks lahko sodišče med postopkom razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati. Pri tem odloči, ali naj stranka plača tudi takse, ki jih je bila oproščena. Če je sklep razveljavljen zato, ker je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, mora plačati dvakratnik taks, ki jih je bila oproščena. Navedena dikcija zakonske določbe po oceni pritožbenega sodišča pomeni, da tudi v primeru, ko sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, mora preveriti ali bi, ob s strani sodišča ugotovljenem dejanskem premoženjskem stanju prosilca, bila s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva s katerimi se preživlja prosilec sam ali se preživljajo njegovi družinski člani. Če sodišče ugotovi, da bi bila sredstva za preživljanje zaradi plačila sodnih taks občutno zmanjšana kljub temu, da ugotovi, da je strankino premoženjsko stanje boljše, kot ga je sama prikazovala, zaradi same narave instituta oprostitve plačila sodnih taks, po oceni pritožbenega sodišča ne more terjati dvakratnika taks, ki jih je bila stranka oproščena. Tako postopanje pride vpoštev v primeru, ko sodišče ugotovi, da potrebna sredstva za preživljanje kljub plačilu sodne takse, ne bi bila občutno zmanjšana.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep, o oprostitvi plačila sodnih taks prvega dolžnika B.R., z dne 4.10.2010 (I. točka izreka) ter sklenilo, da mora prvi dolžnik B.R. v osmih dneh plačati dvakratnik taks, ki jih je bil oproščen, v višini 28,00 EUR na prehodni podračun tega sodišča, določen za plačevanje sodnih taks (II. točka izreka). Izpodbijani sklep je izdalo, ker je ugotovilo, da je dolžnik v izjavi o premoženjskem stanju navedel neresnične podatke (tretji odstavek 13. člena Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju: ZST-1).

Zoper navedeni sklep se pritožuje prvi dolžnik (v nadaljevanju: dolžnik). Navaja, da je dejstvo, da je pogoj za oprostitev plačila sodnih taks, da bi bila s plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se sam preživlja, pri čemer je prav, da se mu pri tem upošteva premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje. Res je, da je v svoji izjavi o premoženjskem stanju z dne 25.9.2010, ki se je nanašala na vlogo za oprostitev plačila sodnih taks z dne 13.9.2010 med drugim navedel, da je prejemnik denarne socialne pomoči po Zakonu o socialnem varstvu, ter da nima dohodkov iz naslova plače in drugih prejemkov iz dela. Navedbe so resnične, saj je dejstvo, da je imel sklenjeno prvo pogodbo o zaposlitvi od 15.8.2010 in drugo po preimenovanju firme od dne 18.11.2010 do 31.10.2011, plačila pa prejema vsakega 18. v mesecu za pretekli mesec, in sicer za polovični delovni čas. To pomeni, da da vse do 18.9.2010 ni prejel nobenega drugega denarnega plačila, razen socialne podpore v znesku 226,80 EUR. Prav tako drži dejstvo, da je vse od 1.4.2010 vključno do 30.9.2010 na podlagi odločbe z dne 6.4.2010 dejansko prejemal denarno socialno pomoč in to ne glede nato, da se je z dnem 15.8.2010 zaposlil. Z ozirom, da sklep sodišča o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostite, njegov predlog pa je bil vložen dne 13.9.2010, in je tako razumel, da se mora izjasniti o dejstvih, ki se nanašajo na ta dan. Poleg tega pa je dejstvo, da se višina njegovega premoženjskega stanja vse do navedenega datuma in tudi po prejemu prvega plačila za polovični delovni čas, ni bistveno spremenila, tako da bi to vplivalo na neupravičenost do oprostitev plačila sodnih taks. Tudi center za socialno delo, ki mu je odločbo o denarni pomoči izdal, je kljub temu, da ga je obvestil, da se je dne 15.8.2010 zaposlil, svojo odločbo v celoti realiziral, saj je razumljivo, da je s prejetimi sredstvi centra komaj preživel. Z ozirom na vse navedeno, prosi za razumevanje njegove izjave ob vložitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks, saj je bila takrat praktično v dveh statusih sočasno – v statusu prejemnika denarne pomoči in statusa zaposlenega za polovični delovni čas, ki pa dohodkov iz tega naslova še ni prejemal. Ne glede na dejstvo, da je zaposlen, pa je njegovo finančno stanje kljub temu težko, saj je zaposlen le za polovičen delovni čas in mu zato navedena plačila sodnih taks gredo v škodo nujnega preživljanja, kar dokazuje s pritožbi priloženo izjavo o premoženjskem stanju. Glede na vse navedeno predlaga, da se pritožbi ugodi in navedeni sklep razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o sodnih taksah v tretjem odstavku 13. člena določa, da sklep o oprostitvi plačila taks lahko sodišče med postopkom razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati. Pri tem odloči, ali naj stranka plača tudi takse, ki jih je bila oproščena. Če je sklep razveljavljen zato, ker je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, mora plačati dvakratnik taks, ki jih je bila oproščena. Navedena dikcija zakonske določbe po oceni pritožbenega sodišča pomeni, da tudi v primeru, ko sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, mora preveriti ali bi, ob s strani sodišča ugotovljenem dejanskem premoženjskem stanju prosilca, bila s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva s katerimi se preživlja prosilec sam ali se preživljajo njegovi družinski člani. Če sodišče ugotovi, da bi bila sredstva za preživljanje zaradi plačila sodnih taks občutno zmanjšana kljub temu, da ugotovi, da je strankino premoženjsko stanje boljše, kot ga je sama prikazovala, zaradi same narave instituta oprostitve plačila sodnih taks, po oceni pritožbenega sodišča ne more terjati dvakratnika taks, ki jih je bila stranka oproščena. Tako postopanje pride v poštev v primeru, ko sodišče ugotovi, da potrebna sredstva za preživljanje kljub plačilu sodne takse, ne bi bila občutno zmanjšana.

V obravnavanem primeru sodišče zaradi napačne uporabe materialnega prava ni popolno ugotovilo dejanskega stanja, zaradi česar je bilo potrebno izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju: ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju: ZIZ), pri čemer bo slednje moralo ugotoviti ali je dolžnik kljub prejemanju plače zmožen plačila terjane sodne takse brez škode za svoje preživljanje.