Uporaba videonadzora za opozarjanje zaposlenih na uporabo osebne varovalne opreme

Datum

19.01.2026

Številka

07121-1/2025/1562

Kategorije

Delovna razmerja, Informiranje posameznika, Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaša vprašanja glede izvajanja videonadzora. Opisujete, da imate v podjetju vzpostavljen video nadzor na različnih območjih tudi z namenom nadzora poteka delovnega procesa; nadzora pravilnosti natovora oz. raztovora; spremljanja premikov kompozicij (na tirih) in zagotavljanja varnosti pri delu; preprečevanja nezgod in škode. Video nadzor ni namenjen disciplinskemu nadzoru zaposlenih ali sistematičnemu nadzoru ravnanja posameznikov. Zaposleni so o obstoju video nadzora in njegovem namenu ustrezno obveščeni.

Prosite nas za mnenje glede naslednjih vprašanj:

-Ali je dopustno, da se ob zakonitem video nadzoru, katerega primarni namen je nadzor delovnega procesa in zagotavljanje varnosti, posredno zazna tudi neuporaba osebne varovalne opreme?

-Ali je v takem primeru dopustno, da se zaposlenega na zaznano nevarno ravnanje opozori takoj in preventivno (npr. ustno, brez sankcij), z izključnim namenom zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu?

-Ali je takšno opozarjanje mogoče šteti kot dopustno uporabo video nadzora za varnostne namene, če ne gre za sistematično spremljanje ravnanja delavcev ali disciplinski nadzor?

-Ali bi bilo po mnenju IP priporočljivo, da je možnost takšnega opozarjanja izrecno navedena v internem aktu o video nadzoru oziroma v obvestilih zaposlenim?

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Upravljavec mora presoditi, ali za izvajanje videonadzora obstaja primerna pravna podlaga skladno z ZVOP-2 oz. Splošno uredbo. Odvisno od konkretnih okoliščin bi lahko v opisanem primeru šlo za videonadzor znotraj delovnih prostorov, ki je določen v 78. členu ZVOP-2, ki se lahko izvaja le, če je to nujno potrebno, npr. zaradi varnosti ljudi in premoženja, tega namena pa ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi. Presoja dopustnosti je naloga upravljavca, v tem primeru delodajalca, in je odvisna od vseh okoliščin delovnega procesa in konkretnih nevarnosti za ljudi ter drugih možnih načinov zagotavljanja varnosti ter je IP v mnenju ne more izvesti.

Upravljavec mora pri izvajanju videonadzora (glede vseh namenov, ki jih navajate) preveriti, ali so izpolnjeni pogoji, navedeni v 78. členu ZVOP-2 in ali tega namena ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi (npr. nadzor s strani nadrejenega ali druge osebe delodajalca). Če bi šlo za stalno spremljanje dogajanja pred kamerami, bi morali biti izpolnjeni tudi pogoji po četrtem odstavku 78. člena ZVOP-2. Vsi nameni obdelave osebnih podatkov morajo biti izrecno predstavljeni zaposlenim v okviru obvestila o izvajanju videonadzora.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

V okviru nezavezujočega mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila in priporočila.

Upravljavec mora presoditi, ali za izvajanje videonadzora obstaja primerna pravna podlaga skladno z ZVOP-2 oz. Splošno uredbo. ZVOP-2 poleg splošnih določb o videonadzoru (76. člen) ureja tudi videonadzor dostopa v uradne službene oz. poslovne prostore (77. člen), videonadzor znotraj delovnih prostorov (78. člen), videonadzor v prevoznih sredstvih, namenjenih javnemu potniškemu prometu (79. člen) in videonadzor na javnih površinah (80. člen). V vseh drugih primerih mora obstajati pravna podlaga skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe (npr. zakoniti interesi skladno s točko (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe).

Odvisno od konkretnih okoliščin bi lahko v opisanem primeru šlo za videonadzor znotraj delovnih prostorov. Videonadzor znotraj delovnih prostorov (za delovne prostore gre šteti vse prostore in površine, kjer zaposleni opravljajo svoje delovne naloge) ureja 78. člen ZVOP-2, ki določa, da se ta lahko izvaja le, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali preprečevanja ali odkrivanja kršitev na področju iger na srečo ali za varovanje tajnih podatkov ali za varovanje poslovnih skrivnosti, teh namenov pa ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi. Videonadzor se lahko izvaja le glede tistih delov prostorov in v obsegu, kjer je treba varovati prej naštete interese (praviloma gre za prostore, kjer se ravna s premoženjem ali informacijami večje vrednosti), taka obdelava osebnih podatkov pa ne sme biti zgolj koristna (denimo zaradi optimizacije delovnega procesa), temveč nujno potrebna. Ključno je torej, da se videonadzor izvaja le v tistih delovnih prostorih, kjer je to nujno potrebno za varovanje določene pravne dobrine, in da se izvaja videonadzor delovnih prostorov kot takih, ne pa posameznih zaposlenih, ki v teh delovnih prostorih opravljajo svoje delo. Tretji odstavek 78. člena ZVOP-2 določa, da je prepovedano z videonadzorom snemati delovna mesta, kjer delavec po navadi dela, razen če je to nujno v skladu s prvim odstavkom tega člena. Četrti odstavek pa nadalje določa, da je neposredno spremljanje dogajanja pred kamerami pod pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena dopustno le, če ga izvaja izrecno pooblaščeno osebje upravljavca.

Pomembno pa je poudariti, da ni dovoljeno redno in brez posebnega razloga pregledovati videoposnetkov delavcev ter na ta način nadzorovati njihovo delo in obnašanje. Izvajalec videonadzora bi lahko (glede na namen uvedbe videonadzora) posnetke pregledoval v primeru, ko bi prišlo do poškodovanja ali odtujitve njegovega premoženja, konkretnega incidenta povezanega z varnostjo ljudi oziroma zgolj ob nekem deviantnem dogodku, ko bi bil videoposnetek le dodaten dokaz v prekrškovnem ali kazenskem postopku.

Ali je lahko dopustna uporaba videonadzora za namen opozarjanja na neuporabo varovalne opreme se IP v okviru nezavezujočega mnenja ne more opredeliti. Upravljavec mora pri izvajanju videonadzora (glede vseh namenov, ki jih navajate) glede na vse okoliščine, stopnje tveganja, naravo nevarnosti za ljudi ali premoženje in druge možne ukrepe, ki so na voljo, preveriti, ali so izpolnjeni pogoji, navedeni v citiranem 78. členu ZVOP-2 in ali tega namena v konkretnem primeru res ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi (npr. nadzor s strani nadrejenega ali druge osebe). Če bi šlo za stalno spremljanje dogajanja pred kamerami, bi morali biti izpolnjeni tudi pogoji po četrtem odstavku 78. člena ZVOP-2. Poudarjamo tudi, da bi zatrjevani namen obdelave osebnih podatkov moral biti izrecno predstavljen zaposlenim v okviru obvestila o izvajanju videonadzora, kot je pojasnjeno v nadaljevanju. IP pa skladno s svojimi pristojnostmi ne more podajati svojega mnenja v zvezi načinom opozarjanja zaposlenih glede ugotovljenih kršitev.

V zvezi z obveščanjem posameznikov pojasnjujemo, da mora skladno s tretjim odstavkom 76. člena ZVOP-2 upravljavec o izvajanju videonadzora objavi obvestilo. Obvestilo se vidno in razločno objavi na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z izvajanjem videonadzora in da se lahko vstopu v nadzorovano območje odpove. Obvestilo o izvajanju videonadzora pa mora glede na določbe četrtega odstavka 76. člena ZVOP-2 poleg informacij iz prvega odstavka 13. člena Splošne uredbe vsebovati določene informacije:

a)pisno ali nedvoumno grafično opisano dejstvo, da se izvaja videonadzor;

b)namene obdelave, navedbo upravljavca videonadzornega sistema, telefonsko številko ali naslov elektronske pošte ali spletni naslov za potrebe uveljavljanja pravic posameznika s področja varstva osebnih podatkov;

c)informacije o posebnih vplivih obdelave, zlasti nadaljnje obdelave;

d)kontaktne podatke pooblaščene osebe (telefonska številka ali naslov e-pošte);

e)neobičajne nadaljnje obdelave, kot so prenosi subjektom v tretje države, spremljanje dogajanja v živo, možnost zvočne intervencije v primeru spremljanja dogajanja v živo.

Več o tem lahko preberete v mnenju št. 07121-1/2023/1277 z dne 10. 10. 2023.

Upravljavec mora izpolniti tudi druge obveznosti skladno s Splošno uredbo, npr. videonadzorni sistem in videoposnetke mora ustrezno zavarovati (tudi npr. pri posredovanju posnetkov), določiti pooblaščene osebe ki lahko vpogledajo v posnetke, itd.

Prav tako izpostavljamo, da videonadzora ni dovoljeno izvajati v dvigalih, sanitarijih, prostorih za preoblačenje, hotelskih sobah in drugih podobnih prostorih, v katerih posameznik utemeljeno pričakuje višjo stopnjo zasebnosti (deseti odstavek 76. člena ZVOP-2).

Predlagamo vam, da več o videonadzoru preberete v Smernicah glede izvajanja videonadzora, ki so dostopne na povezavi: https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-glede-izvajanja-videonadzora, nekaj informacij o vzpostavitvi videonadzora je dosegljivih tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/. Odgovore na druga morebitna vprašanja, povezana z videonadzorom, lahko najdete tudi v že izdanih nezavezujočih mnenjih IP, ki so dostopna na: https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/.

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka

Pripravila:

Barbara Žurej, univ. dipl. prav.,

Svetovalka pooblaščenca II