Jedro

Zgolj dejstvo, da se je tožnik šele po končanem stečajnem postopku odločil vložiti predmetno tožbo, ne omogoča zaključka, da gre zaradi tega za pozneje najdeno premoženje stečajnega dolžnika.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožena stranka sama krije svoje stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženec) dolžna plačati tožeči stranki (v nadaljevanju tožnik) v roku 15 dni znesek 300.522,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 1. 2017 dalje do plačila (I. točka izreka) ter ji naložilo, da v roku 15 dni tožniku v celoti povrne njegove pravdne stroške, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2.Zoper navedeno sodbo se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je sodišče prve stopnje odločilo v nasprotju z drugim odstavkom 350. člena Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) in na njem sprejeti sodni praksi. Že v drugi pripravljeni vlogi je toženec izpostavil bistvene okoliščine konkretnega primera, in sicer: da je od ustanovitve družbe A. d.o.o. v letu 1992 bil edini družbenik navedene družbe, da se je nad to družbo dne 25. 10. 2016 začel stečajni postopek, da je tožnik v stečajnem postopku prijavil svojo terjatev, ki jo je imel do družbe, da se je stečajni postopek nad družbo končal 29. 11. 2022 in je bila družba izbrisana iz sodnega registra ter da je tožnik dobil delno poplačilo svoje terjatve iz stečajne mase.

ZFPPIPP v 350. členu določa, da v stečajno maso pravne osebe spada tudi premoženje, doseženo z uveljavitvijo zahtevkov do osebno odgovornega družbenika na podlagi njegove odgovornosti za obveznosti te pravne osebe, pri čemer pa se z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnikov uveljavljati take zahtevke proti osebno odgovornim družbenikom, to pravico pa z začetkom stečajnega postopka pridobi stečajni upravitelj, in sicer na račun stečajne mase. Glede na to, da tožnik terjatev, ki jo je imel do družbe A. d.o.o., uveljavljal zoper toženca kot osebno odgovornega družbenika, je tako potrebno zaključiti, da tožnik navedene pravice nima, saj je to pravico je izgubil v trenutku, ko se je nad družbo A. d.o.o. začel stečajni postopek. Od tega trenutka dalje je aktivno legitimiran za uveljavljanje tovrstnih zahtevkov samo stečajni upravitelj, pri čemer premoženje, ki ga je uspel od osebno odgovornega družbenika dobiti, sodi v stečajno maso.

Navedeno stališče še dodatno utemeljuje tudi teleološka razlaga. Smisel navedenega določila je namreč v tem, da premoženje, doseženo z uveljavitvijo zahtevkov od osebno odgovornega družbenika na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti, sodi v stečajno maso, to pa si na koncu stečajnega postopka razdelijo vsi upniki stečajnega postopka po načelu paritete. Namen določila je torej v tem, da se premoženje, ki se doseže na podlagi navedenega zahtevka, razdeli med vse upnike z enakim položajem, ne pa da se izroči samo enemu od upnikov, ker je stečajni upravitelj tisti, ki v stečajnem postopku uresničuje interese upnikov, pri tem pa je njegova dolžnost, da mora upnike, ki so za insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako, je tako logično, da postane z dnem začetka stečajnega postopka le stečajni upravitelj upravičen uveljavljati zahtevke zoper osebno odgovornega družbenika. Morebitno premoženje, ki bi ga na tak način uspel unovčiti, mora razdeliti med vse upnike, ki so v enakem položaju. Smisel navedenega določila je torej v tem, da se upnikom onemogoči, da bi mimo določil stečajne zakonodaje zoper osebno odgovornega družbenika, čigar premoženje sodi v stečajno maso, uveljavljali zahtevke, s katerimi bi ščitili svoje parcialne interese.

Navedeno stališče potrjuje sodna teorija in splošno sprejeta sodna praksa, in sicer VSRS sodba III Ips 107/2016 z dne 13. 12. 2017, VSL sklep I Ip 509/2023 z dne 24. 5. 2023, VSL sodba II Cp 2025/2021 z dne 8. 4. 2022 in VSK sodba Cpg 142/2016 z dne 2. 9. 2016 in VSL sklep I Cpg 637/2015 z dne 15. 7. 2015. Tožnik je pravico zahtevati plačilo od toženca kot družbenika izbrisane družbe na podlagi spregleda pravne osebnosti z dnem začetka stečajnega postopka izgubil, njegova pravica je ugasnila in z zaključkom stečajnega postopka ni ponovno oživela (če bi se postavili na tako stališče, bi dejansko šlo za obid prisilnih predpisov in neenakopravno obravnavanje upnikov).

Glede na navedeno toženec sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in zahtevek tožnika zavrne. Zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

3.Tožnik na pritožbo ni odgovoril.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V skladu s 350. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje je opravilo uradni preizkus glede morebitnih bistvenih kršitev določb postopka, ki je pokazal, da ni podana nobena uradno upoštevna bistvena kršitev, prav tako tudi ne v pritožbi uveljavljene bistvene kršitve določb postopka.

6.Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje je tožnik prijavil svojo terjatev v stečaj in bil v njem tudi delno poplačan. Stečaj nad pravno osebo, katere edini družbenik je toženec, pa je bil zaključen. Po zaključenem stečajnem postopku in izbrisu A. d.o.o. iz sodnega registra pa je tožnik vložil predmetno tožbo, s katero od toženca kot osebno odgovornega družbenika zahteva na podlagi 8. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki opredeljuje spregled pravne osebnosti, plačilo vtoževanega zneska. Pritožbeno sporno je, ali je tožnik aktivno legitimiran za vložitev predmetne tožbe in ali mora tako tožbo po začetku stečaja (tudi če je ta že končan) vložiti stečajni upravitelj.

7.Kot pravilno navaja pritožba in v ta namen prilaga obširno sodno prakso velja, da je po začetku stečajnega postopka aktivno legitimiran za vložitev tožb, kot je predmetna, le stečajni upravitelj. ZFPPIPP v drugem in tretjem odstavku 350. člena (posebna pravila o stečajni masi) določa: (2) Z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnikov uveljavljati zahtevke [...] proti osebno odgovornim družbenikom. (3) Z začetkom stečajnega postopka pridobi upravitelj pravico za račun stečajne mase uveljaviti zahtevke [...] proti osebno odgovornim družbenikom. Pritožba ima torej prav, da od začetka stečaja upnik (torej tožnik) ne more več uveljavljati terjatve iz naslova spregleda pravne osebnosti zoper družbenico (toženko), temveč bi to lahko storil le stečajni upravitelj. To je, kot pravilno opozarja pritožba, odraz načela paritete upnikov v stečaju. Pritožbeno sporno pa je, ali citirano pravilo velja tudi, ko je stečaj zaključen in je družba izbrisana iz sodnega registra.

8.V predmetni zadevi je stečajni postopek že zaključen in je s tem družba A. d.o.o. že pred vložitvijo predmetne tožbe prenehala. Tožnik je za preostanek poplačila svoje terjatve, ki jo je imel do izbrisane družbe, vložil tožbo zoper edinega družbenika na podlagi spregleda pravne osebnosti. Pri tem institutu ne gre za odškodninsko odgovornost družbenikov, pač pa je spregled pravne osebnosti podlaga za odgovornost družbenikov za obveznosti družbe.¹ Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe je v takem primeru solidarna, splošna predpostavka takšne odgovornosti pa je zloraba pravne osebe. Po svoji naravi gre še vedno za obveznost družbe, vendar zanjo solidarno z družbo odgovarjajo njeni družbeniki.² Predmetno tožbo na takšni podlagi je mogoče vložit pred, med in po koncu stečajnega postopka. Kot je bilo navedeno v prejšnji točki obrazložitve, veljajo tekom stečajnega postopka posebna pravila, v posledici katerih lahko takšno tožbo vložil le stečajni upravitelj, vendar samo dokler stečajni postopek ni končan, saj z zaključkom stečajnega postopka pravna oseba preneha. Prav tako pa po zaključenem stečajnem postopku preneha tudi delo stečajnega upravitelja.

9.Da se tožba vlaga v korist stečajnega dolžnika oziroma stečajne mase, na kar opozarja pritožba, že samo po sebi pomeni, da je uveljavljanje takšnega zahtevka možno samo dokler stečajni postopek ni končan. Takšne terjatve po zaključku stečaja tako ni več mogoče vplačati v stečajno maso. Prav tako takšne tožbe ne more vložiti več stečajni upravitelj, saj je z izbrisom družbe iz registra tudi prenehalo njegovo upravičenje za zastopanje družbe v stečaju. Tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju VSRS) je zavzelo stališče, da je določbe stečajnega postopka, ki posegajo v pravice posameznih stečajnih upnikov, mogoče razlagati le do tam, do koder so v službi načela koncentracije postopka in je z njimi varovano načelo enakopravnega obravnavanja upnikov. Razlaga, s katero bi bile pravice upnikov takšnih družb omejene bolj, kot nujno zahtevajo razlogi, ki upravičujejo posebno ureditev položaja upnikov v stečajnem postopku, bi bila v nasprotju z načelom dolžnosti izpolnitve obveznosti.³

10.V zvezi z obširno sodno prakso, na katero se sklicuje toženec v pritožbi, sodišče druge stopnje pojasnjuje, da citirana sodna praksa obravnava primere, ko je stečajni postopek še v teku. V predmetnem postopku pa je stečajni postopek, kot že pojasnjeno, že zaključen in je gospodarska družba že izbrisana iz sodnega registra. VSRS je v preteklosti že obravnavalo tudi podobne primere, kot je predmetni. Iz sodb VSRS II Ips 40/2015 in II Ips 101/2013 ne izhaja, da bi v navedenih zadevah vložil tožbo na spregled pravne osebnosti stečajni upravitelj in da bi bile vložene v korist stečajne mase, potem ko je bi stečajni postopek že zaključen. Sodišče prve stopnje je glede na to pravilno zavrnilo ugovor aktivne legitimacije in odločilo, da je tožnik aktivno legitimiran v predmetnem postopku kot upnik, katerega terjatev ni bila v celoti poplačana v stečajnem postopku in jo terja sedaj od toženca kot družbenika na podlagi spregleda pravne osebnosti.

11.Vtoževana terjatev tudi ni "postala" pozneje najdeno premoženje stečajnega dolžnika v primeru, ko je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno, saj sama vsebinska odločitev o zahtevku nima vpliva na (spremembo) pripadnosti terjatve. V obravnavanem primeru ni mogoče govoriti o pozneje najdenem premoženju ob upoštevanju zakonske opredelitve le-tega. Po prvem odstavku 380. člena ZFPPIPP gre za takšno premoženje zgolj v primeru "če se premoženje, ki je pripadalo stečajnemu dolžniku, najde, potem ko je sodišče izdalo sklep o končanju stečajnega postopka...". Po presoji pritožbenega sodišča pri vtoževani terjatvi tožnika ne gre za tak primer, saj se ta terjatev ni "našla po končanem stečajnem postopku" in tega tudi toženec ne zatrjuje. Ne gre namreč za premoženje družbe, temveč se v predmetnem postopku izterjuje premoženje družbenika. Zgolj dejstvo, da se je tožnik šele po končanem stečajnem postopku odločil vložiti predmetno tožbo, ne omogoča zaključka, da gre zaradi tega za pozneje najdeno premoženje stečajnega dolžnika.

12.Glede na navedeno, je sodišče druge stopnje pritožbo toženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13.Tožnik sam krije svoje pritožbene stroške, ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. členom ZPP).

-------------------------------

1Spregled pravne osebnosti je le temelj, pravna podlaga za odgovornost družbenika za obveznosti družbe, za katere sicer po zakonu glede na organizacijsko obliko družbe ne odgovarja, medtem ko temelj, pravna podlaga same obveznosti ostaja nespremenjena. Pri spregledu pravne osebnosti stopi odgovorni družbenik v položaj dolžnika - same gospodarske družbe (VSRS sodba II Ips 40/2015 z dne 5. 3. 2015).

2VSRS sodba II ips 101/2013 z dne 19. 2. 2015

3Načelno pravno mnenje VSRS, občna seja VSS, 21. 6. 2013, Pravna mnenja 1/2013, str. 7.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o gospodarskih družbah (1993) - ZGD - člen 8 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 350, 350/2, 350/3, 380, 380/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 154/1, 165, 165/1, 353

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.