Jedro

Tožničina denarna sredstva na računu, ki jih je prejela iz naslova za nazaj izplačane denarne socialne pomoči v skupnem znesku, in sicer osem mesecev pred vložitvijo nove vloge za denarno socialno pomoč, se pri ugotavljanju njenega materialnega položaja upoštevajo kot dohodek.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo toženke št. 12300-1090/2024-2611-2 z dne 17. 9. 2024 in odločbo Centra za socialno delo Severna Primorska št. 1231-6435/2024 - 31968/2 z dne 10. 6. 2024 ter zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Toženki je naložilo, da za tožnico v roku 15 dni povrne stroške postopka v znesku 321,30 EUR na račun sodišča, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da je toženka dolžna tožnici v roku 15 dni povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 229,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3.Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 159/2025 z dne 18. 12. 2025 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali se tožničina denarna sredstva na računu, prejeta iz naslova za nazaj izplačane denarne socialne pomoči, upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja za upravičenost do denarne socialne pomoči.

4.Toženka v reviziji predlaga razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje in vrnitev zadeve v novo odločanje oziroma spremembo sodb in zavrnitev zahtevka. Navaja, da se po 6. točki prvega odstavka 17. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS, Ur. l. RS, št. 26/2010 in nadalj.) v premoženje štejejo denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu, kadar ne predstavljajo dohodka v skladu s prvim odstavkom 12. člena tega zakona, ki se po tem zakonu upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika. Enako določa tudi prvi odstavek 3. člena Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (v nadaljevanju Pravilnik, Ur. l. RS, št. 8/2012 in nadalj.), ki v 9. členu določa tudi, da se kot vrednost premoženja upošteva njegovo vrednost na dan vložitve vloge itd. Po drugem odstavku 18. člena ZUPJS se pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči kot premoženje ne upoštevajo denarna sredstva samske osebe, če nima prihrankov, višjih od treh minimalnih dohodkov, ki pripadajo samski osebi oziroma treh minimalnih dohodkov, ki pripadajo družini, vendar največ do 2.500,00 EUR. Sklicuje tudi na 31. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre, Uradni list RS, št. 61/2010 in nadalj.), ki centru za socialno delo omogoča, da denarne socialne pomoči ne dodeli ali jo dodeli v nižjem znesku, ker ima oseba premoženje, ki se upošteva po ZUPJS in ki presega vrednost premoženja iz 27. člena tega zakona. Ker toženka ne trdi, da je potrebno enkratno izplačano denarno socialno pomoč tožnici šteti kot njen dohodek, zanika primerljivost odločitve sodišč v tej zadevi z odločbo Ustavnega sodišča Up-767/18 z dne 6. 5. 2021. Zato ni uporabljivo stališče, da se po splošni praksi upravnega odločanja ne upoštevajo predhodno prejeti zneski uveljavljenega socialnega prejemka ob sklicevanju na 7. člen ZUPJS; uporaba te določbe v konkretnem primeru ni materialnopravno pravilna. Za nazaj izplačana denarna socialno pomoč predstavlja tožničino premoženje v skladu s 6. točko prvega odstavka 17. člena ZUPJS in 3. členom Pravilnika. Toženka je pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči odštela znesek zadnje denarne socialne pomoči. Zakonska izjema neupoštevanja premoženja v drugem odstavku 18. člena ZUPJS ni podana. Tožnica se tudi ni znašla v materialni ogroženosti, saj je imela prihranke, ki jih je bila dolžna porabiti za zagotovitev lastne materialne varnosti, zaradi česar so se ta sredstva upoštevala na način, kot to določa 31. člen ZSVarPre. Na tej podlagi je organ prve stopnje pravilno sklepal, da ta sredstva tožnici zagotavljajo preživetje in se štejejo kot prihranek. Ker so tožničina neporabljena sredstva, ki se po stališču toženke štejejo za privarčevana sredstva oziroma prihranek, presegla vrednost iz drugega odstavka 18. člena ZUPJS, sta sodišči druge in prve stopnje zmotno uporabili materialno pravo.

5.Revizija ni utemeljena.

6.Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen ZPP).

7.Tožnica je 22. 5. 2024 podala vlogo za denarno socialno pomoč, plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in plačilo obveznega zdravstvenega prispevka. Center za socialno delo je 10. 6. 2024 odločil, da ni upravičena do navedenih pravic, to odločbo pa je 17. 9. 2024 potrdil drugostopenjski organ. Pri tem je med drugim ugotovil, da je imela tožnica v času odločanja prihranke v višini 3.810,94 EUR, ki se upoštevajo v skladu s 17. členom ZUPJS in 3. členom Pravilnika. Od teh je odštel nakazilo denarne socialne pomoči v višini 484,88 EUR, ki se ne šteje kot prihranek, ostala denarna sredstva v višini 3.326,08 EUR pa je upošteval kot prihranek, ki je bil višji od treh minimalnih dohodkov po drugem odstavku 18. člena ZUPJS. Organ druge stopnje je pojasnil, da je bila tožnica od 1. 12. 2023 do 31. 5. 2024 (torej v predhodnem obdobju) upravičena do denarne socialne pomoči v polni višini, ker takrat organ prve stopnje kot prihrankov ni upošteval nakazila v višini 4.964,13 EUR, ki ga je tožnica prejela s strani države 21. 9. 2023 na podlagi njenega uspeha v predhodnem socialnem sporu. Obrazložil je tudi, da se kljub temu po osmih mesecih od prejema tega zneska (do nove vloge za denarno socialno pomoč) ne more šteti, da ta sredstva ne predstavljajo prihranka. Organ druge stopnje se je skliceval tudi na drugi odstavek 31. člena ZSVarPre, vendar je tudi na podlagi te določbe pojasnil, da je tožnica s svojim premoženjem (ki se je upoštevalo v višini 1/3, torej v njenem primeru 1.141,65 EUR) presegla materialni cenzus za dodelitve denarne socialne pomoči, ki je znašal 484,88 EUR.

8.Sodišče prve stopnje je izhajalo iz tega, da ZSVarPre in ZUPJS pri ugotavljanju materialnega položaja in upravičenosti do denarne socialne pomoči ločujeta dohodke oziroma lastne dohodke in premoženje. Pojasnilo je, da se enkratno nakazilo, ki ni priložnostni dohodek, lahko šteje kvečjemu za občasen, neperiodičen dohodek, ki se glede na datum izplačila in datum vložitve vloge za priznanje denarne socialne pomoči upošteva kot lastni dohodek ali kot premoženje oziroma prihranek, vendar se izrecno ni opredelilo, v katero kategorijo spada nakazilo tožnici 21. 9. 2023. Nato je s sklicevanjem na odločbo Ustavnega sodišča RS Up-767/18 z dne 6. 5. 2021 pojasnilo, da bi bilo upoštevanje enkratnega nakazila denarne socialne pomoči v dohodek ali prihranek v nasprotju s pravico do socialne varnosti. Zato enkratnega plačila socialne pomoči tožnici za nazaj ni mogoče upoštevati niti kot prihranek oziroma premoženje niti kot občasen, neperiodičen dohodek, ki pa tudi sicer ne presega zneska 48 minimalnih dohodkov iz drugega odstavka 23. člena ZSVarPre.

9.Tudi sodišče druge stopnje se je najprej sklicevalo na razloge iz odločbe Ustavnega sodišča RS Up-767/18 in zavrnilo pritožbeni očitek, da ni v skladu z namenom denarne socialne pomoči, da je oseba z visokim stanjem na transakcijskem računu upravičena do denarne socialne pomoči; stanje na računu tožnice je namreč posledica odprave napake upravnega organa v predhodnem postopku. Ker je upravni organ svojo napako odpravil, to ne more pomeniti, da se morajo za nazaj izplačana sredstva, ker jih tožnica ni porabila v osmih mesecih, upoštevati kot njeno premoženje. Na tožnico ne bi smeli prevaliti bremena napačnega upravnega odločanja, saj bi bila na ta način neutemeljeno drugače obravnavna kot tisti, ki denarno socialno pomoč prejemajo periodično vsak mesec.

10.Izhodišče revizije je, da se neporabljena sredstva na tožničinem računu, ki jih je prejela osem mesecev pred kasnejšo vlogo za denarno socialno pomoč in ki so ji bila izplačana iz naslova denarne socialne pomoči v skupnem znesku za nazaj (zaradi odprave napake upravnega organa v predhodnem postopku), štejejo za premoženje (prihranek) in ne za dohodek.

11.Razlikovanje med dohodki in premoženjem (prihranki) je pomembno, saj gre po ZUPJS in ZSVarPre za dve kategoriji pri ugotavljanju materialnega položaja, ki sta različno urejeni. Iz 11. člena ZSVarPre izhaja, da se pri ugotavljanju materialnega položaja (pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči) upoštevajo osebe, določene z ZUPJS, njihov dohodek in premoženje, razen načina in obdobja upoštevanja dohodka in premoženja, glede katerega se uporablja ta zakon. Podobno določata tudi 9. člen in prvi odstavek 15. člena ZUPJS.

12.ZUPJS v 12. členu določa, da se v dohodek, ki se upošteva, štejejo dohodki in prejemki, ki so našteti, med temi tudi denarna socialna pomoč, razen izredne denarne socialne pomoči (9. točka prvega odstavka 12. člena), ter predvideva še dodatne dohodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in še nekaterih upravičenj iz javnih sredstev (drugi odstavek 12. člena). ZUPJS vsebuje tudi pravila o zmanjšanju dohodka (13. člen), ureja dohodek iz dejavnosti (14. člen), način upoštevanja dohodka (15. člen)

in povečanje dohodka (16. člen). Nato določa, kaj se šteje v premoženje osebe (17. člen), premoženje, ki se ne upošteva (18. člen), znižanje vrednosti premoženja (19. člen) ter način ugotavljanja dohodkov in premoženja (20. člen).

13.Tudi ZSVarPre ureja povečanje lastnega dohodka, zmanjšanje tega dohodka itd. (13. do 19. člen), nato pa vsebuje še posebne določbe glede izračuna višine lastnega dohodka (20. do 23. člen) itd.

14.Dohodek in premoženje sta torej različno urejena in se različno uporabljata pri ugotavljanju materialnega položaja za priznanje in odmero denarne socialne pomoči. Šele umestitev enkratnega prejemka denarne socialne pomoči tožnici v eno ali drugo kategorijo odkazuje na dodatna pravila, ki jih je treba upoštevati in v nadaljevanju morda tudi na problem neustavnosti oziroma nujnosti ustavno skladne razlage določb zakona.

15.Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, ali je sredstva denarne socialne pomoči, ki jih je tožnica 21. 9. 2023 dobila izplačana za nazaj, treba šteti med dohodek ali premoženje, čeprav je nakazalo uvrstitev tega prejemka med občasne, neperiodične dohodke. Sodišče druge stopnje pa je le omenilo, da ne gre za premoženje. Vrhovno sodišče se v nadaljevanju opredeljuje do tega, v katero kategorijo sodi enkratno skupno nakazilo denarne socialne pomoči tožnici.

16.ZUPJS in ZSVarPre sta pri opredelitvi dohodka in premoženja, zlasti v primerih, ko upravičenec za nazaj dobi enega od socialnih prejemkov v večjem skupnem znesku, nekoliko nejasna. Med dohodke, ki se upoštevajo, se po 9. točki prvega odstavka 12. člena ZUPJS šteje tudi denarna socialna pomoč, razen izredne denarne socialne pomoči. V premoženje osebe pa se po 6. točki prvega odstavka 17. členu ZUPJS štejejo med drugim denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu, kadar ne predstavljajo dohodka, skladno s prvim odstavkom 12. člena tega zakona, ki se po tem zakonu upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika; podobno določa tudi 3. člen Pravilnika. Določbi 17. člena ZUPJS in 3. člena Pravilnika torej med denarnimi sredstvi, ki se šteje v premoženje, izključujeta dohodke iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, med drugim tudi denarno socialno pomoč.

17.Denarno socialno pomoč je tožnica prejela 21. 9. 2023. S plačilom, ki je bilo izvedeno v skupnem znesku za daljše obdobje nazaj, se ni spremenila narava prejemka; šlo je za denarno socialno pomoč. Prejeta denarna socialna pomoč v skupnem znesku je ohranila svojo izvirno obliko dohodka.

18.Kljub temu, da so ta sredstva ostala na računu, predstavljajo denarno socialno pomoč, ki je ni mogoče šteti v premoženje, saj gre za dohodek iz prvega odstavka 12. člena ZUPJS. Pri tem je pomembno tudi (kot izhaja iz obrazložitve drugostopenjskega organa), da ZUPJS in ZSVarPre ne določata, da se tako prejeta sredstva, ki ostanejo na računu, po določenem časovnem obdobju oziroma vsaj po manj kot dvanajstih mesecih od prejemka (glej kasnejšo obrazložitev) ne obravnavajo več kot dohodek iz naslova denarne socialne pomoči, temveč se štejejo v premoženje.

19.Toženka se s tem v zvezi sklicuje tudi na drugi odstavek 18. člena ZUPJS, ki določa, da se pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči kot premoženje ne upoštevajo denarna sredstva samske osebe, če nima prihrankov, višjih od treh minimalnih dohodkov, ki pripadajo samski osebi oziroma treh minimalnih dohodkov, ki pripadajo družini, vendar največ do 2500 EUR. Ta določba razmejuje višino prihrankov kot premoženje, ki se upošteva oziroma ne upošteva pri dodelitvi denarne socialne pomoči, ne opredeli pa, kaj se šteje za prihranek oziroma premoženje na tej podlagi in kdaj do tega pride. Glede na 12. in 17. člen ZUPJS in 3. člen Pravilnika ter odsotnost jasne opredelitve prihranka iz naslova prejemka denarne socialne pomoči torej določba 18. člena ZUPJS ne pomeni, da bi bilo sredstva na računu že zgolj zaradi dejstva, da tam nekaj časa (manj kot dvanajst mesecev) ostajajo, mogoče šteti za prihranek oziroma premoženje.

20.Pri izračunu višine lastnega dohodka ZSVarPre samske osebe, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge (prvi odstavek 20. člena). Podobno je določeno za lastni dohodek družine (drugi odstavek 20. člena). Pri izračunu višine denarne pomoči se torej upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, pri tem pa ZSVarPre opredeljuje tudi prenehanje in začetek prejemanja periodičnega dohodka (21. člen), priložnostne dohodke (22. člen) in med dohodki opredeljuje tudi občasne, neperiodične dohodke (23. člen).

Kot periodični dohodki se štejejo plače, pokojnine, preživnine, rente in drugi dohodki, ki jih upravičenec prejema v enakem ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih (tretji odstavek 21. člena ZSVarPre in drugi odstavek 13. člena ZUJPS). Med priložnostne dohodke (22. člen ZSVarPre) se štejejo dohodki, ki jih je upravičenec prejel v obdobju iz 20. člena tega zakona (torej v treh koledarskih mesecih pred mesecem vložitve vloge), vendar gre le za dohodke za opravljeno delo največ dvakrat, dohodke iz naslova dela preko študentskega servisa in dohodke iz naslova dela, ki se lahko v skladu z zakonom opravljajo le v omejenem obsegu.

Glede na to, da je bila tožnici izplačana denarna socialna pomoč v skupnem enkratnem znesku za nazaj in ne v več enakih ali podobnih časovnih obdobjih, tega izplačila glede na zakonsko opredelitev periodičnega dohodka ni mogoče šteti za takšen dohodek4 niti za priložnosten dohodek iz 22. člena ZSVarPre. Vendar ZSVarPre vsebuje tudi pojem občasnih, neperiodičnih dohodkov, pri čemer ločuje dohodke, ki jih je upravičenec prejel v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge za denarno socialno pomoč (ti se upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona - prvi odstavek 23. člena ZSVarPre) in pojem občasnih, neperiodičnih dohodkov, ki jih je upravičenec prejel pred obdobjem treh koledarskih mesecev pred vložitvijo vloge, vendar v obdobju dvanajstih mesecev pred mesecem vložitve vloge (drugi odstavek 23. člena ZSVarPre). Nazadnje določa še občasne, neperiodične dohodke, ki jih je upravičenec prejel pred obdobjem iz prejšnjega odstavka (tretji odstavek 23. člena ZSVarPre). V tem zadnjem primeru se občasni, neperiodični dohodki štejejo kot prihranki ali premoženje in se upoštevajo glede na višino oziroma vrednost po 27. oziroma 31. členu tega zakona. Občasni neperiodični dohodki po tem zakonu so tudi dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in drugi dohodki, ki jih je upravičenec prejel samo enkrat in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela (četrti odstavek 23. člena ZSVarPre).

Glede na navedene razmejitve je pri ugotavljanju tega, ali je nek prejemek mogoče šteti kot dohodek ali premoženje, časovno odločilen tudi trenutek vložitve vloge za priznanje pravice do denarne socialne pomoči, saj se občasni, neperiodični dohodki, ki jih nekdo prejme v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, oziroma dvanajst mesecev pred mesecem vložitve vloge, štejejo kot dohodki, vendar se obravnavajo nekoliko različno, po tem obdobju pa se ne štejejo več kot dohodki, temveč kot prihranki oziroma premoženje.

Enkratno skupno izplačilo denarne socialne pomoči je tožnica prejela v obdobju 12 mesecev pred mesecem vložitve vloge5. Tak občasen, neperiodični dohodek se upošteva pri izračunu višine lastnega dohodka le, če dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, sicer pa se ti dohodki štejejo tako, da se kot lastni dohodek upošteva 1/12 dohodkov (drugi odstavek 23. člena ZSVarPre). Tožnica skupne višine osnovnih zneskov minimalnega dohodka ni presegla. Zato se navedeno enkratno izplačilo ne more upoštevati.

Vrhovno sodišče torej ne sprejema revizijskih navedb o tem, da je v okoliščinah konkretnega primera skupen znesek denarne socialne pomoči, ki ga je tožnica prejela na svoj račun 21. 9. 2023, šteti kot premoženje. Nepomembno je nadalje sklicevanje toženke na 31. člen ZSVarPre, ki tudi sicer določa zgolj možnost centra za socialno delo, da lahko odloči, da se denarna socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku, upoštevajoč premoženje (in ne dohodke) osebe ter še v nekaterih drugih primerih.

V zvezi s stališčem Ustavnega sodišča RS v odločbi Up-767/18, na katero se predvsem sklicujeta sodišči druge in prve stopnje, revizijsko sodišče dodaja, da je šlo za primer izplačanega varstvenega dodatka, ki je bil tožniku izplačan v skupnem znesku za nazaj v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve nove vloge in ki se je po odločitvi sodišč štel med občasne, neperiodične dohodke iz prvega odstavka 23. člena ZSVarPre. V tem primeru Ustavno sodišče ni spreminjalo opredelitve dohodka, vendar ni upoštevalo prvega odstavka 23. člena ZSVarPre, po katerem se takšen dohodek upošteva v višini razlike med povprečno mesečno višino tega dohodka in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona. Brez posega v to zakonsko določbo je zavzelo stališče, da "zakonska ureditev s takšno vsebino očitno ne bi stremela k realni ugotovitvi materialnega in socialnega položaja upravičenca oziroma njegove dohodkovne ogroženosti v bodoče ter bi bila v nasprotju z ustavnim namenom predmeta urejanja, ki je zagotoviti ogroženemu posamezniku ustrezno pomoč. Takšna ureditev bi bila v neskladju s prvim odstavkom 50. člena Ustave."

Revizijsko sodišče se strinja s tem izhodiščem, vendar v konkretni zadevi ne gre za občasen, neperiodičen dohodek, prejet v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, kjer je način upoštevanja tega dohodka urejen v prvem odstavku 23. člena ZSVarPre. Dohodek je tožnica prejela po tem, vendar v obdobju dvanajstih mesecev pred mesecem vložitve vloge. V takšnem primeru se po drugem odstavku 23. člena ZSVarPre upoštevajo le občasni, neperiodični dohodki, če dosegajo ali presegajo višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar pa v konkretnem primeru ni podano6.

Odgovor na revizijsko vprašanje se glasi, da se tožničina denarna sredstva na računu, ki jih je prejela iz naslova za nazaj izplačane denarne socialne pomoči v skupnem znesku, in sicer osem mesecev pred vložitvijo nove vloge za denarno socialno pomoč, pri ugotavljanju njenega materialnega položaja upoštevajo kot dohodek.

Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

Odločitev je bila sprejeta soglasno. Sodnica Katarina Parazajda je podala pritrdilno ločeno mnenje, ki se mu je pridružila sodnica dr. Mateja Končina Peternel.