Jedro

Tožena stranka standard očitne nerazumnosti oziroma nesorazmernosti utemeljuje zgolj s pavšalnim sklicevanjem na to, da ni znano, da bi bila med strankama sporna kakšna dejstva, ne da bi ugotavljala dejansko stanje in ne da bi navedla razloge, ki so bili odločilni za presojo dokazov.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 1175/2014-7 z dne 5. 9. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena prošnja tožeče stranke za dodelitev brezplačna pravne pomoči v zapuščinskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, opr. št. I D 114/2014. V obrazložitvi tožena stranka svojo odločitev utemeljuje z določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), po kateri se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem pa da zadeva ni očitno nerazumna in je pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj, oziroma da pričakovanje ali zahtevek prosilca ni v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

V obravnavni zadevi tožeča stranka želi pomoč odvetnika v zapuščinskem postopku po pokojnem bratu, kot zakonita dedinja, saj pokojni ni imel otrok. Na zapuščinski obravnavi dne 8. 4. 2014 je sodišče ugotavljalo, kdo so dediči po pokojnem in kaj spada v zapuščino. Mati pokojnega je kot dedinja zahtevala povečanje njenega dednega deleža, tožeča stranka pa popis in cenitev zapuščine, glede na to, da sodišče na naroku dne 8. 4. 2014 ni upoštevalo, da spadajo v zapuščino tudi premičnine, ki se nahajajo v stanovanjskih prostorih zapustnika in terjatev zapustnika iz naslova vlaganj v nepremičnino. Zato je sodišče za dne 23. 9. 2014 razpisalo v navedeni zapuščinski zadevi narok. Organ za brezplačno pravno pomoč je na podlagi navedenega ocenil, da tožeča stranka v zapuščinskem postopku ne potrebuje pomoči odvetnika, saj v zapuščinskem postopku sodišče ne odloča o spornih dejstvih. Če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, sodišče napoti stranke na pravdo (prvi odstavek 210. člena Zakona o dedovanju, ZD). V skladu z določbo 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno in če prekine postopek, določi rok v katerem je treba sprožiti pravdo. Če se stranka v določenem roku ravna po sklepu sodišča, traja prekinitev postopka, dokler ni pravda pravnomočno končana, če pa se stranka v določenem roku ne ravna po sklepu sodišča, se nadaljuje zapuščinska obravnava in se dokonča ne glede na zahtevek, glede katerih jo je sodišče napotilo na pravdo. Ker je prošnja prosilke v nasprotju s sorazmernostjo upravičenosti do delitve brezplačne pravne pomoči kot ga zasleduje ZBPP v 24. členu, organ ugotavlja, da objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni izpolnjen.

Tožeča stranka se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je ta zapuščinski postopek za osebni socialni in ekonomski položaj nje in njene družine življenjskega pomena, saj lahko izgubi svoj delež zapuščine, ki ji kot zakoniti dedinji po bratu pripada. Na prvi obravnavi, ki je bila 8. 4. 2014, je mati zapustnika zahtevala povečanje dednega deleža, čeprav z zapustnikom nista živela v skupnem gospodinjstvu in je ta z lastnimi sredstvi izvedel popolno obnovo hiše ter s tem povečal vrednost nepremičnine za 50 %. Navedla je tudi nepopolne podatke o zapuščini zapustnika in navajala neresnične podatke o premoženjskem stanju tožeče stranke. Na naroku, ki je bil 23. 9. 2014 jo je zastopala odvetnica, ki ji je predlagala, naj še enkrat zaprosi za brezplačno pravno pomoč, ker v postopku potrebuje strokovno pomoč. Da potrebuje odvetnika, ji je svetovala tudi sodnica v zapuščinskem postopku. Glede na vse navedeno zato smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba je utemeljena.

Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč pri tem finančni in tako imenovan objektivni pogoj, ki ga določa 24. člen ZBPP. Ta pravi, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, med ostalim tudi, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetni izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati, ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj. Kot izhaja iz tretjega odstavka citiranega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Izpodbijana odločba temelji na 24. členu ZBPP in zaključku, da je prošnja prosilke očitno nerazumna, ter v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, saj ni znano, da bi bila med strankama zapuščinskega postopka sporna kakšna dejstva.

Sodišče ugotavlja, da tožena stranka zgoraj navedeni standard očitne nerazumnosti oziroma nesorazmernosti utemeljuje zgolj s pavšalnim sklicevanjem na to, da ni znano, da bi bila med strankama sporna kakšna dejstva, ne da bi ugotavljala dejansko stanje in ne da bi navedla razloge, ki so bili odločilni za presojo dokazov. V obravnavani zadevi iz podatkov predloženega upravnega spisa namreč izhaja, da je mati zapustnika na podlagi tretjega odstavka 24. člena ZD uveljavlja povečanje lastniškega deleža na nepremičnini, ki je predmet dedovanja. V skladu s citirano določbo lahko v primeru, ko je eden od zapustnikovih staršev umrl pred zapustnikom, preživeli (starš), ki nima nobenih sredstev za življenje, zahteva povečanje svojega dednega deleža tudi proti dedičem umrlega. Pri odločanju o tem upošteva (zapuščinsko) sodišče vse okoliščine primera, zlasti premoženjske razmere in pridobitno sposobnost dedičev umrlega in vrednost zapuščine (četrti odstavek 24. člena ZD). Kot navedeno torej o povečanju dednega deleža odloča zapuščinsko sodišče. In tožeča stranka, kot prava neuka oseba, svojih pravic in interesov v tem zapuščinskem postopku po presoji sodišča sama ni sposobna učinkovito zavarovati, temveč za to potrebuje odvetnika. Navedena presoja je skladna tudi z osnovnim namenom ZBPP, ki je v zagotavljanju pravice do sodnega varstva.

Upoštevaje vse navedeno je bil v obravnavani zadevi 24. člen ZBPP napačno uporabljen in je izpodbijana odločba iz tega razloga nezakonita. Sodišče je zato tožbi ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) in izpodbijano odločbo odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo potrebno ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o tem, ali so podani pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajoč tudi vse ostale v ZBPP navedene pogoje.