Jedro

Upravni organ mora presoditi vsa dejstva ugotovljena v postopku in navesti razloge za presojo le-teh. Če tako ne ravna, je kršeno načelo presoje dokazov.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije z dne 21.4.1992.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo vlogo za pridobitev državljanstva na podlagi 10. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I, 30/90-I in 38/92). V obrazložitvi odločbe navaja, da tožnik nima redne zaposlitve, niti lastnih sredstev za preživljanje. Tožniku je bila priznana pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo le do 7.4.1992. Starša tožnikovega dekleta sta v postopku izjavila, da sta ga po izteku denarnega nadomestila pripravljena preživljati. Tožnik nima primernega stanovanja, začasno živi pri dekletovih starših. Tožena stranka glede na tako ugotovljeno dejansko stanje zaključuje, da tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 4. točke 10. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije.

Tožnik s tožbo izpodbija navedeno odločbo zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da že trinajst let živi v Sloveniji. Osem let živi v izvenzakonski skupnosti, izvenzakonska skupnost pa je po zakonu izenačena z zakonsko. Ima zagotovljen trajen vir preživljanja, saj obdeluje kmetijo dekletovih staršev, kar mu zagotavlja socialno in materialno varnost. Zagotovljeno ima tudi primerno stanovanje. Živi namreč v hiši dekletovih staršev, ki je dovolj velika za dve družini. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponavlja razloge za zavrnitev tožnikove vloge za pridobitev državljanstva iz izpodbijane odločbe in še navaja, da izjava zakoncev ..., da sta tožnika pripravljena preživljati, ni dovolj trdno zagotovilo za tožnikovo nadaljno eksistenco, ker taka izjava nima pravnega učinka in ni iztožljiva. Navaja še, da ima izvenzakonska skupnost enake pravne posledice kot zakonska le po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, na drugih področjih pa le, če tako določa zakon. Zakon o državljanstvu Republike Slovenije pa izvenzakonske skupnosti ne izenačuje z zakonsko.

Tožba je utemeljena zaradi naslednjih razlogov.

Izpodbijana odločba temelji na 10. členu zakona o državljanstvu Republike Slovenije, po katerem lahko z naturalizacijo pridobi državljanstvo Republike Slovenije prosilec, ki kumulativno izpolnjuje pogoje, določene v točkah 1 do 8 navedenega člena. Med pogoji, ki jih mora prosilec izpolnjevati, je tudi zagotovljen trajen vir preživljanja najmanj v višini, ki omogoča materialno in socialno varnost ter zagotovljeno stanovanje. Ali je navedeni pogoj izpolnjen, ugotavlja pristojni organ v vsakem primeru posebej glede na dejanske okoliščine, ki jih ugotovi v postopku. Ali je in kako je tožena stranka presodila dejanske okoliščine, ugotovljene v obravnavanem postopku, iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno. Iz obrazložitve odločbe namreč ne izhaja, zakaj tožena stranka meni, da tožnik kljub izjavi družine ..., da je tožnika pripravljena preživljati, ne izpolnjuje pogoja iz 4. točke 10. člena zakona. To izjavo bi tožena stranka morala presoditi in razloge za presojo le-te navesti v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Ker tako ni ravnala je s tem kršila eno temeljnih načel zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) - načelo presoje dokazov (9. člen ZUP) kot tudi določbo 2. odstavka 209. člena ZUP.

Glede na navedeno je izpodbijana odločba nezakonita, zato jo je sodišče odpravilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I).