Jedro

Če bi delavec ne opustil izpolnjevanja delovnih obveznosti, kot so določene v predpisanih navodilih in pravilih, in bi ravnal po pravilih stroke, bi bilo zatrjevano nepravilno poslovanje tretje osebe, brez učinka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in tožnika oprostilo očitanih hujših kršitev delovnih obveznosti nevestnega in malomarnega opravljanja svojih delovnih zadolžitev v zvezi s prometnimi nesrečami z dne 26.11.1997, 6.1.1998 in 23.1.1998 ter v tem delu disciplinski postopek ustavilo (1. točka izreka). Kot neutemeljen pa je zavrnilo zahtevek tožnika glede razveljavitve odločbe disciplinske komisije Vlade Republike Slovenije z dne 10.7.1998, na podlagi katere mu je bil zaradi hujše kršitve delovne obveznosti po 2. točki 1. odstavka 45. člena Zakona o delavcih v državnih organih izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, katerega izvršitev je bila pogojno odložena za dobo šestih mesecev. Sodišče je presodilo, da je podana tožnikova disciplinska odgovornost zaradi izgube blokov mandatnega kaznovanja in opustitve razdolžitve denarja od petnajstih denarnih kazni, ki jih je izrekel v času od 7.10.1997 do 18.12.1997. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno in potrdilo prvostopenjsko sodbo, ker je v celoti soglašalo z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava vložil revizijo. V celoti se sklicuje na pritožbene navedbe ter ponovno poudarja, da tožniku očitane kršitve ne temeljijo na uradnih evidencah, saj jih tožena stranka ni predložila. Zato sodišče ni moglo preizkusiti izpovedbe priče komandirja R. Z. niti ni ugotavljalo po tožniku zatrjevanih okoliščin, da si je administrativna referentka, zaposlena na PP v L., v času med 21.5.1996 in 8.1.1998 postopoma prilaščala denar. To ji je uspelo tako, da je spreminjala podatke o obremenitvah oziroma razbremenitvah za posamezne policiste v pomožnih zvezkih in zvezkih posebne zadolžitve. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče vpogleda spis Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. K 31/2001 v kazenski zadevi zoper L. B., obtoženo zaradi kaznivega dejanja poneverbe in ponarejanja listin. Ker sta obe nižji sodišči v nasprotju z izvedenimi dokazi in z vsebino listin sprejeli izpodbijano odločitev, sta s tem zmotno uporabili materialno pravo. Zato predlaga, da se reviziji ugodi in se sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavita in zadeva vrne sodišču v novo sojenje.

Revizija je bila na podlagi določbe 375. člena ZPP vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizijski očitek, da sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh, po tožniku predlaganih dokazov, se nanaša na morebitno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v postopku pred sodiščem prve stopnje. Bistvene kršitve določb pravdnega postopka pa obravnava revizijsko sodišče le, če so izrecno uveljavljene. Okvir revizijske presoje je določen v 371. členu ZPP, po katerem revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Tožeča stranka revizijskih razlogov iz 1. oziroma 2. točke 1. odstavka 370. člena, ki se nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, niti formalno niti vsebinsko ni uveljavljala. Iz enakih razlogov revizijsko sodišče ni preizkušalo trditev, da izpodbijana sodba ne vsebuje razlogov oziroma da so le-ti v nasprotju z izvedenimi dokazi in z vsebino listin. Z revizijskimi navedbami glede nepopolnosti dokazov in njihovi oceni, ki se nanašajo na storitev tožniku očitane hujše kršitve delovne obveznosti, se tožeča stranka spušča v grajo pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Po izrecni določbi 3. odstavka 370. člena ZPP izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja kot podlage spora na revizijski stopnji ni več dopustno. Po 372. členu tudi ni dopustno navajati v reviziji novih dejstev in predlagati novih dokazov, če se ne nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija (372. člen ZPP). Ker se novote, na katere se sklicuje revizija, ne nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka - ki jih tožeča stranka kot revizijski razlog sploh ne uveljavlja - jih Vrhovno sodišče skladno prej navedeni procesni določbi ni upoštevalo.

Pri materialnopravnem preizkusu izpodbijane sodbe v mejah tega revizijskega razloga upošteva revizijsko sodišče dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v izpodbijani sodbi in ki je obvezna podlaga te revizijske presoje (3. odstavek 370. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika na razveljavitev dokončne odločbe tožene stranke potem, ko je ugotovilo, da je podana disciplinska odgovornost tožnika za dokazano hujšo kršitev delovne obveznosti, storjeno s tem, da je izgubil bloke mandatnega kaznovanja in se ni razdolžil denarja od 15 denarnih kazni, ki jih je izrekel v času od 7.10.1997 do 18.12.1997. Svojo odločitev je sprejelo na podlagi ugotovitev, izhajajočih iz podatkov predloženega disciplinskega spisa in v postopku zaslišanih prič in tožnika. Ugotovljena dejstva so narekovala sodišču pravilno materialnopravno presojo, da je imelo takšno nedopustno ravnanje tožnika vse znake disciplinske kršitve iz 2. točke 1. odstavka 45. člena Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90 do 38/99 - ZDDO), opredeljene kot neizpolnjevanje ali nevestno, nepravočasno ali malomarno opravljanje delovnih in drugih obveznosti. Ker se po 2. odstavku istega zakonskega določila za storjeno hujšo kršitev obvezno izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja, je bil tožniku, tudi po presoji revizijskega sodišča ob dokazani kršitvi zakonito izrečen ta ukrep, ki mu je bil na podlagi 90. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93 - ZDR) pogojno odložen za dobo šestih mesecev.

Vestno izpolnjevanje delovnih obveznosti policista pomeni vestno izpolnjevanje delovnih nalog, ki sestavljajo vsebino njegovega delovnega mesta, torej takšno opravljanje na delovnem mestu zaupanih delovnih nalog, ki pomenijo izpolnjevanje obveznosti iz poklicne dejavnosti. Delovne zadolžitve policista izhajajo med drugim tudi iz navodil o vodenju evidence in poslovanja s CPP bloki ter pravil policijske postaje, s katerimi je predpisano ravnanje policista o dolžnosti oddajanja prejete gotovine in pisanju poročil za vse oblike dela (4. odstavek 137. člena pravil). Iz zaporedne številke 1 navodil izhaja, da policist ne sme zadržati pri sebi gotovine od vnovčenih blokov in mora prejeto gotovino oddati vodji pisarne oziroma pooblaščeni osebi za poslovanje z bloki najkasneje v treh dneh.

Določba 4. odstavka 137. člena pravil policijske postaje pa zavezuje policista, da napiše poročilo o delu za vse oblike dela, ki jih opravlja, torej tudi o tem, katere bloke in prejeto gotovino je predal oziroma se je razdolžil. Tožnik je v nasprotju z naštetimi obveznostmi, po ugotovitvah obeh sodišč, ravnal skrajno malomarno: saj je bloke hranil v nezaklenjeni omari, v poročilih o delu pa ni izkazal razdolžitve gotovine, prejete za 15 izrečenih denarnih kazni. Takšno neprofesionalno ravnanje, ki nasprotuje predpisom, nikakor ne sodi v pravni standard skrbnosti dobrega policista, saj bi se tožnik moral po okoliščinah in svojih osebnih lastnostih zavedati nastanka prepovedanih posledic. Tudi ni mogoče šteti, da bi bila vzročna zveza med opisanim tožnikovim ravnanjem in nastalo posledico kakorkoli pretrgana - z domnevno nepravilnim poslovanjem administratorke -, saj je do te posledice prišlo izključno po njegovi krivdi. Če bi tožnik ne opustil izpolnjevanja delovnih obveznosti, kot so določene v predpisanih navodilih in pravilih, in bi ravnal po pravilih stroke, bi bilo zatrjevano ravnanje tretje osebe brez učinka.

Glede na navedeno reviziji ni bilo mogoče ugoditi, zato jo je revizijsko sodišče zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).