Jedro

Če bo dedič tožbo vložil, s svojim zahtevkom ni vezan na predmetni (izpodbijani) napotitveni sklep zapuščinskega sodišča, pač pa ga lahko oblikuje glede na svoje trditve in zahteve tudi kar se tiče premoženja, ki v tem sklepu ni omenjeno.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo zapuščinski postopek (I. tč.). Dediča A. A. je napotilo, da proti sodedičema B. B. in C. C. vloži tožbo zaradi ugotovitve, da v zapuščino ne spada 4/10 zapuščinske mase in da vanjo spadajo tudi prihranki dedinje B. B. (II. tč.). Dediča B. B. in C. C. je napotilo, da proti dediču A. A. vložita tožbo zaradi ugotovitve, da se mu v dedni delež všteje darilo 23.300 EUR in da v zapuščino sodijo sredstva na računu pri Banki X, delnice družbe D. in sredstva na računu pri Banki Y „340E“ (III. tč.). Sklenilo je, da so na pravdo napoteni dediči tožbe dolžni vložiti v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa, v nasprotnem primeru bo zapuščinski postopek nadaljevalo, ne da bi upoštevalo njihove ugovore (IV. tč.).

2. Zoper sklep se pritožuje dedič A. A. in pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi. Dedič meni, da bi moralo sodišče po zaključku mediacije razpisati zapuščinsko obravnavo in razčistiti sporna vprašanja, saj so se dediči zavezali k sporazumni rešitvi in temu, da ne vlagajo novih vlog. Sklep zato ocenjuje kot preuranjen, pa tudi ne vsebuje vsega, kar je navajal, to je, da se v dedni delež C. C. vštejejo darila in da v zapuščino iz naslova skupnega premoženja spada 1/2 vsega, kar je pisano na vdovo B. B. 3. Na pritožbo sta sodediča B. B. in C. C. odgovorila, predlagala njeno zavrnitev ter opredelila svoje stroške v zvezi z odgovorom.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče je postopalo pravilno, ko je prekinilo zapuščinski postopek in dediča napotilo na pravdo zoper sodediča. 6. Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. Tako ravna sodišče, če so sporna zlasti veljavnost ali vsebina oporoke ali razmerje med dedičem in zapustnikom, ki je podlaga za dedovanje po zakonu (1. odst. in 2. odst. 1. tč. 210. čl. Zakona o dedovanju: ZD). Če je med dediči spor bodisi o dejstvih bodisi o uporabi prava, prekine sodišče zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino (1. tč. 212. čl. ZD). Sodišče napoti na pravdo oziroma na upravni postopek tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (213. čl. ZD).

7. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo citirana določila ZD in odločitve ni sprejelo preuranjeno. Po zaključenem postopku mediacije sodišče ni bilo dolžno ponovno razpisati zapuščinske obravnave, še zlasti če dediči (še) niso dosegli soglasja. Slednje je v vsaki fazi postopka možno in zaželeno. Če dedič tožbe ne bo vložil, bo zapuščinsko sodišče postopek nadaljevalo in tekom tega še vedno lahko pride do mirne rešitve spornih vprašanj med dediči, kakor tudi v morebitnem pravdnem postopku, če bo dedič tožbo vložil. 8. Če bo dedič tožbo vložil, s svojim zahtevkom ni vezan na predmetni (izpodbijani) napotitveni sklep zapuščinskega sodišča, pač pa ga lahko oblikuje glede na svoje trditve in zahteve tudi kar se tiče premoženja, ki v tem sklepu ni omenjeno.

9. Ker v pritožbi uveljavljeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo procesnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP, v zvezi s 163. čl. ZD), je pritožbi zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 1. odst. 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD).

10. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odst. 151. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD.