Jedro

Tožnica je do 12.5.1995 opravljala funkcijo direktorice in je bila kot taka vpisana v sodni register. Ker do tega dne tudi ni bila razrešena, je pravilna odločitev sodišča, da je sklep sveta tožene stranke nepravilen in nezakonit, kolikor ugotavlja prenehanje mandata za nazaj. Ker za predčasno razrešitev tudi ni bilo izkazanega nobenega drugega razloga za predčasno razrešitev, je sklep o razrešitvi brez dejanske in pravne podlage.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožnica je bila razrešena z mesta direktorice tožene stranke s sklepom sveta zavoda z dne 12.5.1995. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je bila razrešitev zakonita, zato je zavrnilo tožbene zahtevke tožnice v celoti: tako zahtevek za razveljavitev sklepa o razrešitvi, kot zahtevke za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja in za plačilo odškodnine zaradi razrešitve. O razrešitvi je odločal zakonito izvoljen in za to pristojni organ, odločitev pa je bila sprejeta po pravilno izvedenem postopku in v skladu z veljavno zakonodajo, Odlokom o ustanovitvi javnega zavod in njegovim Statutom.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice deloma ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je razveljavilo 1. točko sklepa Sveta Zavoda (tožene stranke) z dne 12.5.1995 o ugotovitvi, da je tožnici prenehala funkcija direktorice 1.10.1994, zahtevek za razveljavitev tega sklepa v preostalem delu (o imenovanju vršilca dolžnosti direktorja, primopredaji in razporeditvi tožnice na drugo delovno mesto) pa je zavrnilo. V posledici tako spremenjene odločitve je razveljavilo odločitev o preostalih tožbenih zahtevkih (drugi in tretji odstavek 1. točke izreka prvostopne sodbe) in v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, razveljavilo pa je tudi odločitev o stroških postopka. Sklep o razrešitvi je nezakonit že zato, ker ugotavlja prenehanje mandata direktorju za nazaj, čeprav je bila tožnica do 12.5.1995 v sodnem registru vpisana kot direktorica (od tega dne dalje pa novoimenovana vršilka dolžnosti direktorice). Tožnici je bil mandat direktorice podaljšan z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda C. (Uradni list RS, št. 63/93), do sprejema Statuta in imenovanja novega direktorja. Predpisana sta bila torej dva kumulativna pogoja, zato tožnici mandat ni mogel prenehati s sprejemom statuta. Statut do 12.5.1995 tudi še ni bil sprejet, saj ga je sprejel le Svet Zavoda, ustanovitelj pa še ni dal soglasja, ki je pogoj za veljavnost Statuta.

Zoper pravnomočno drugostopno sodbo je tožena stranka vložila revizijo "iz revizijskih razlogov po 2. in 3. točki 370. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 69/2002 - ZPP). Navaja, da je izpodbijana sodba obremenjena s kršitvijo, ki jo predvideva 14. točka 339. člena ZPP, saj ima take pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti. Izrek sodbe je nerazumljiv, nasprotuje samemu sebi in tudi razlogom sodbe, ki so prav tako nejasni in med seboj v nasprotju. Ni razumeti niti vsebine spremenjene odločitve, niti tistega, kar naj bi bilo razveljavljeno. Izpodbijano sodbo pa je treba razveljaviti tudi zaradi napačne uporabe materialnega prava.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava.

S sklicevanjem na revizijski razlog iz 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP zatrjuje tožena stranka (relativno) bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje. Ta kršitev je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Tožena stranka ne navaja, katerih določb ZPP sodišče druge stopnje ni uporabilo ali jih je uporabilo nepravilno. Zato revizije v tem delu ni mogoče preizkusiti.

Tožena stranka izrecno ne uveljavlja revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. točke prvega odstavka 370. člena ZPP. Iz njenih navedb o kršitvi 14. točke 339. člena ZPP pa je mogoče razumeti, da ima v mislih ta revizijski razlog, ki pa ni podan. Izrek izpodbijane sodbe je jasen tako glede tega, kateri del prvostopne sodbe je spremenjen in kako, kot tudi glede tega, v katerem delu je prvostopna sodba razveljavljena in zakaj. Povsem nedvoumno je, kateri del odločitve se nanaša na sodbo sodišča prve stopnje in kateri na sklep tožene stranke z dne 12.5.1995. Jasni so tudi razlogi izpodbijane sodbe, pri čemer so drugačne trditve tožnice tudi povsem splošne in neutemeljene.

Povsem neobrazložena je revizijska trditev, da gre za zmotno uporabo materialnega prava. Ker v zvezi s tem tožena stranka ne navaja nobenih razlogov, preizkus revizije tudi v tem delu ni mogoč, temveč lahko ostaja le v okviru preizkusa izpodbijane sodbe glede pravilne uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti. Pri materialnopravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje. Predmet revizije je le odločitev sodišča o razveljavitvi sklepa tožene stranke o ugotovitvi, da je tožnici funkcija direktorice prenehala dne 1.10.1994 (1. točka sklepa sveta tožene stranke z dne 12.5.1995).

Revizijsko sodišče se sicer ne strinja v celoti s stališčem v izpodbijani sodbi, da ni mogoče v nobenem primeru za nazaj ugotavljati, da je mandat direktorju prenehal. V določenih primerih bi bilo to povsem možno (na primer, če bi tožena stranka šele 12.5.1995 izvedela za razlog, zaradi katerega direktor že od 1.10.1994 ni mogel ali smel opravljati te funkcije). Vendar v obravnavani zadevi ne gre za katerega od takih možnih primerov: sodišče je ugotovilo, da je tožnica do 12.5.1995 opravljala funkcijo direktorice in je bila kot taka vpisana v sodni register. Ker do tega dne tudi ni bila razrešena, je pravilna odločitev sodišča, da je sklep sveta tožene stranke nepravilen in nezakonit, kolikor ugotavlja prenehanje mandata za nazaj.

Glede na ugotovljeno dejansko stanje je pravilna tudi odločitev, da je bil sklep sveta nezakonit tudi kot sklep o razrešitvi. Po Odloku o ustanovitvi tožene stranke je bil tožnici mandat direktorice podaljšan do sprejema Statuta in imenovanja novega direktorja po tem statutu. Ker Statut tožene stranke še ni bil sprejet (kar je dejanska ugotovitev), ta razlog za predčasno prekinitev (podaljšanega) mandata ni bil podan. In ker za predčasno razrešitev tudi ni bilo izkazanega nobenega drugega razloga za predčasno razrešitev, je sklep Sveta o razrešitvi nezakonit - brez dejanske in pravne podlage.

Ker glede na navedeno zatrjevane kršitve določb pravdnega postopka niso podane, izpodbijana sodba pa je tudi po presoji revizijskega sodišča materialno pravno pravilna, je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).