Jedro

Do nesreče je prišlo v fazi priklapljanja balirke na traktor pri vzratni vožnji traktorja,kateri bi sledil še transport do lokacije, kjer bi se opravljalo baliranje, zato je pravilen zaključek sodišča, da je bil traktor v tej fazi še v funkciji prevoznega sredstva, zato je podano jamstvo tožene stranke na podlagi sklenjenega zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Ugotovitve sodišča prve stopnje tako omogočajo zaključek, da je do nesreče prišlo pri uporabi vozila, skladni z običajno funkcijo tega vozila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (odločitev, da je tožena stranka odškodninsko odgovorna tožeči stranki za škodo, ki jo je utrpela v škodnem dogodku dne 25. 5. 2010, v višini 80 %) potrdi vmesna sodba sodišča prve stopnje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano vmesno sodbo razsodilo, da je tožena stranka odškodninsko odgovorna tožeči stranki za škodo, ki jo je utrpela v škodnem dogodku dne 25. 5. 2010, v višini 80 %, v višini 20 % pa je tožeča stranka sama odgovorna za utrpelo škodo v tem škodnem dogodku. Do poškodbe tožnika je prišlo pri premiku traktorja zaradi nameravanega priklopa balirke na traktor zavarovanca tožene stranke.

2. Tožena stranka se je zoper uvodoma navedeno sodbo pritožila zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se s stališčem sodišča, da je v konkretnem primeru šlo za uporabo traktorja kot motornega vozila v pomenu 15. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP), torej da je traktor v času škodnega dogodka opravljal prevozno funkcijo, s čimer je podano tudi zavarovalno jamstvo za to škodo po ZOZP. Meni, da zavarovalno jamstvo za to konkretno škodo po polici za zavarovanje avtomobilske odgovornosti ni podano. Tožena stranka poudarja, se balirka sama od sebe ne da uporabljati in da traktor in na njega priklopljena balirka skupaj predstavljata delovni stroj za baliranje sena, kar je v konkretnem primeru bil tudi namen uporabe traktorja oziroma priklopa balirke na traktor. Sodišče je pravni standard „uporaba motornega vozila v prometu v pomenu 15. člena ZOZP“ preširoko tolmačilo. Tožena stranka meni, da je z obveznim avtomobilskim zavarovanjem krita le škoda, ki nastane pri uporabi traktorja kot prevoznega sredstva oziroma tista, do katere je prišlo v prometu, ne pa tudi škoda, ki nastane pri uporabi traktorja kot delovnega stroja ali pogonskega sredstva. Pri tem se sklicuje na sodno prakso in prilaga sodbo II Ips 319/2007. Osnova za sklenitev obveznega zavarovanja je namreč ZOZP, Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti PG-aod/07-6, ki so sestavni del zavarovalne police za zavarovanje avtomobilske odgovornosti v nezgodi udeleženega traktorja, pa le konkretizirajo določbe ZOZP. Niti v ZOZP niti v splošnih pogojih ni zapisano, da so z obveznim avtomobilskim zavarovanjem krite vse škode, ki nastanejo pri uporabi traktorja. Konkretno priklapljanje balirke na traktor nikakor še ne pomeni začetka same vožnje in prevoza traktorja z ene lokacije na drugo, kot zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje, ampak le pripravo delovnega stroja. Ta bi se lahko z dvorišča odpeljal takoj ali kasneje, lahko bi se peljal po cesti ali pa le na njivo in nikakor ni možno šteti priklapljanje delovnega stroja kot sam začetek vožnje. Če pa bi dejansko prišlo med prevozom traktorja s priključeno balirko do prometne nesreče in poškodbe tretje osebe, potem pa zavarovalno jamstvo po ZOZP ne bi bilo vprašljivo. Tožena stranka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in vmesno sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnika v celoti zavrne zaradi neobstoja zavarovalnega jamstva in odloči o stroških pravdnega postopka.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi, v kateri pritožnica evidentno s pritožbo izpodbija le odločitev o svojem deležu odškodninske odgovornosti v vmesni sodbi, je bil sporen način nastanka škodnega dogodka in obstoj zavarovalnega kritja. Pritožnica ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje o načinu nastanka škodnega dogodka. Tožnik je stal med balirko in traktorjem, da bi I. M., zavarovancu tožene stranke, pomagal priklopiti balirko na traktor. Zaradi nepazljivega ravnanja zavarovanca tožene stranke pri vzvratnem premiku večjega traktorja je prišlo do zgrešitve priklopa balirke, traktor pa je zadel v nosilni drog balirke in potisnil drog balirke poti tožniku, kar je imelo za posledico poškodovanje tožnika, in sicer stisnjenje tožnikove desne noge med balirko in levo hidravlično ročico na zadnjem delu traktorja. Sodišče prve stopnje je, kar pritožbeno prav tako ni izpodbijano, zaključilo, da traktor v razmerju do tožnika predstavlja nevarno stvar, zato je podlaga odškodninske odgovornosti objektivna (drugi odstavek 131. člena Obligacijskega zakonika – OZ).

6. Pritožnica ne izpodbija ugotovitve sodišča, da je bil manever vzvratnega premika traktorja izveden zaradi priklapljanja balirke na traktor. Z navedbo, da bi se po priklopu balirke lahko zavarovanec tožene stranke odpeljal z dvorišča takoj ali kasneje, lahko bi se peljal po cesti ali pa le na njivo, pa ne uspe izpodbiti ugotovitve sodišča, da bi zavarovanec tožene stranke po uspešnem priklopu balirke s traktorjem balirko peljal na tožnikov dom, kjer bi se izvedlo baliranje sena. Sodišče prve stopnje je ob takih ugotovitvah pravilno zaključilo, da situacija ni bila taka, da bi traktor že služil kot pogonsko sredstvo za balirko, saj se je izvajal šele priklop balirke na traktor in jo je bilo potrebno predhodno še prepeljati na kraj, kjer bi se nato opravilo baliranje. Pritožbeno sodišče zato kot pravilno sprejema razlago prvostopenjskega sodišča, da okoliščin predmetnega škodnega dogodka ni moč enačiti s primeri iz sodne prakse, ko je nedvomno šlo za uporabo traktorja izključno kot pogonskega sredstva ali delovnega stroja in je škoda nastala med tem delovnim procesom. V obravnavanem primeru se delovni proces, torej proces baliranja, še ni začel in je bil torej traktor v tej fazi, kot je pravilno zaključilo sodišče, še v funkciji prevoznega sredstva; tudi zaradi še potrebnega transporta balirke do kraja nameravanega baliranja. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je šlo za predhodno oziroma pripravljalno fazo pred nameravanim prevozom traktorja s priključeno balirko z ene lokacije na drugo, in zato pravilno sklepalo, da je šlo za dejanja v zvezi z uporabo traktorja kot prevoznega sredstva. Zato je utemeljen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je podano jamstvo tožene stranke na podlagi sklenjenega obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti.

7. ZOZP v 15. členu določa, da mora lastnik vozila skleniti pogodbo o zavarovanju odgovornosti za škodo, ki jo z uporabo vozila povzroči tretjim osebam zaradi smrti, telesne poškodbe, prizadetega zdravja, uničenja in poškodovanja stvari, razen proti odgovornosti za škodo na stvareh, ki jih je sprejel v prevoz.

Sodišče prve stopnje ni preširoko tolmačilo pravnega standarda „uporabe motornega vozila v prometu v pomenu 15. člena ZOZP“, kot je očitano v pritožbi, niti ob upoštevanju razlage pojma „uporaba vozila“, kot jo je podalo Sodišče EU v predhodni odločbi, izdani glede vprašanja razlage člena 3(1) Direktive 72/166/EGS, ki ga je postavilo Vrhovno sodišče RS v zadevi II Ips 415/2011 (v tej zadevi je tožnik zahteval plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo od zavarovalnice, pri kateri je imel sklenjeno obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti lastnik traktorja, ki je tožnika, ki se je vzpenjal po lestvi pri spravljanju bal sena na podstrešje skednja, 13. 8. 2007 poškodoval, ko je traktor s prikolico, na kateri so bile bale sena, prestavil vzvratno in pri tem zadel lestev, ki se je skupaj s tožnikom prevrnila na tla). Sodišče EU je razsodilo, da je člen 3(1) Direktive 72/166/EGS treba razlagati tako, da pojem „uporaba vozila“ iz tega člena zajema vsakršno uporabo vozila, ki je skladna z običajno funkcijo tega vozila. Upoštevajoč tako razlago pojma „uporaba vozila“ je v obravnavani zadevi ključna okoliščina, da je do nesreče prišlo pri (vzvratni) vožnji traktorja z namenom premika (zaradi priklopa balirke in nato vožnje traktorja s priklopljeno balirko do kraja, kjer bi se opravljalo baliranje sena), ki utemeljuje zaključek, da je do nesreče prišlo pri uporabi vozila, skladni z običajno funkcijo tega vozila.

8. Ker ni podan niti uveljavljeni pritožbeni razlog niti niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo vmesno sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (353. člen ZPP).

9. Pritožbeno sodišče je odločitev o pritožbenih stroških v skladu z določbo prvega odstavka 165. člena v zvezi z določbo 164. člena ZPP pridržalo za končno odločbo.