Jedro

Stranski intervenient (199. člen ZPP) je torej oseba, ki se v pravdi, ki teče med določenimi strankami, pridruži eni od njih, ker ima pravni interes, da ta stranka v pravdi zmaga. Njegov interes sodelovati v tuji pravdi je utemeljen s pravnimi posledicami sodbe, katere vsebina lahko posredno vpliva tudi na njegov pravni položaj. Presoja tega interesa je zato neizogibno povezana s predmetom spora, ki je opredeljen s tožbo.

Če že iz tožbenih navedb izhaja, da med intervenientom in stranko, ki se ji je pridružil, obstaja pravno razmerje, zaradi katerega utegne vsebina sodbe vplivati na pravni položaj intervenienta, slednjemu intervencijskega interesa ni treba še posebej izkazovati.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se dopusti stranska intervencija družbe A., d. d., na strani toženke.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog prve predlagateljice stranske intervencije (v nadaljevanju: prva predlagateljica) za vstop v pravdo na strani toženke.

2.Zoper navedeni sklep se pritožuje prva predlagateljica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša tudi pritožbene stroške. Poudarja, da za intervencijski interes zadošča posreden vpliv sodbe na intervenientov pravni položaj. Tožba v tej zadevi se glasi na izstavitev listine za izbris hipotek, takšen izbris pa pomeni izgubo hipotek, zato bi ugodilna sodba vplivala na položaj prve predlagateljice glede odškodninskega zahtevka, ki je naperjen zoper njo in ki temelji prav na domnevni obveznosti, na katero se opira tožba v tej zadevi.

3.Na pritožbo je odgovorila toženka, ki se smiselno zavzema za ugoditev pritožbi. Opozarja, da je že v odgovoru na tožbo tudi sama predlagala obvestitev prve predlagateljice o pravdi, saj ji je slednja odstopila z obravnavanimi hipotekami zavarovane terjatve in ji je zato odgovorna za njihov obstoj in izterljivost. Priglaša tudi stroške.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Stranski intervenient (199. člen ZPP) je tretja oseba, ki se v pravdi, ki teče med določenima strankama, pridruži eni od njih, ker ima pravni interes, da ta stranka v pravdi zmaga. Njegov interes sodelovati v tuji pravdi je utemeljen s pravnimi posledicami sodbe, katere vsebina lahko posredno vpliva tudi na njegov pravni položaj.¹ Presoja tega interesa je zato neizogibno povezana s predmetom spora, ki je opredeljen s tožbo. Nanj je opozorila tudi prva predlagateljica, ki se je tako v vlogi z izjavo intervencije kot v pritožbi smiselno sklicevala na vsebino tožbe in dodala, da bi jo toženkin uspeh v tej pravdi razbremenil odgovornosti po prejetem odškodninskem zahtevku, ki tako kot tožbeni zahtevek tožnice temelji na istem domnevnem zavezovalnem poslu, s katerim naj bi se prva predlagateljica tožnici in drugim podizvajalcem na projektu F zavezala k izdaji listin za izbris hipotek.</p>

6.Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep oprlo na razloge, da odškodninski zahtevek, ki ga je predložila prva predlagateljica, nima dokazne vrednosti (saj je skoraj v celoti prekrit in razkriva le poziv za vračilo škode in skop zapis, da je bilo podizvajalcem B. zagotovljeno, da bodo prejeli izbrisna dovoljenja za izbris hipotek, ki bodo predmet kompenzacije z opravljenimi gradbenimi oziroma obrtniškimi deli, ni pa jasno, kdo je ta zahtevek vložil in za kakšno škodo gre) in ne utemeljuje pravnega interesa prve predlagateljice za toženkin uspeh v tej pravdi, o tem pa prva predlagateljica tudi ni podala konkretiziranih navedb.

7.Presoja sodišča prve stopnje je zmotna, saj intervencijski interes prve predlagateljice utemeljuje že predmet konkretnega spora, ki izhaja iz tožbenih navedb. Tožnica v tej zadevi kot ena od podizvajalcev gradnje kompleksa F od toženke zahteva izstavitev listin za izbris hipotek na nepremičninah, ki se nahajajo v navedenem kompleksu in jih je kupila od investitorja (sedaj že po stečaju izbrisane družbe B., d. o. o.). Iz tožbenih navedb nadalje izhaja, da je hipoteke od investitorja sprva pridobila prva predlagateljica (banka), ki je gradnjo financirala. S hipotekami zavarovane terjatve je prva predlagateljica pozneje (leta 2013 oziroma 2014) na podlagi Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) odstopila DUTB (ki se je nato pripojila k toženki), še prej (leta 2008 ali 2009) pa naj bi se v dogovoru z B., d. o. o., podizvajalcem oziroma bodočim kupcem zavezala izdati izbrisne pobotnice, ko bodo poravnali kupnino. Čeprav je tožnica kupnino poravnala s kompenzacijami, so hipoteke na kupljenih nepremičninah še vedno vknjižene, zato s tožbo od toženke zahteva izdajo izbrisne listine.

8.Že iz povzetih tožbenih navedb izhaja pravno razmerje med toženko in prvo predlagateljico, zaradi katerega utegne vsebina sodbe v tem sporu vplivati na pravni položaj prve predlagateljice, ki zato intervencijskega interesa ni bila dolžna še posebej izkazovati. Prva predlagateljica naj bi namreč hipoteke, ki so predmet te pravde, skupaj s terjatvami odstopila DUTB (prednici toženke) na podlagi ZUKSB. Ker je ta zakon predvideval odplačen prenos premoženja bank na DUTB (1. alineja drugega odstavka 2. člena in prvi odstavek 11. člena ZUKSB), prva predlagateljica (cedent) odgovarja za obstoj oziroma ustrezno vsebino tako terjatev kot stranskih pravic (hipotek), ki preidejo na cesionarja (423. člen Obligacijskega zakonika - OZ), in jamči, da ni pravnih ovir za njihovo uveljavitev (drugi odstavek 488. člena OZ), cesionar pa lahko zaradi neobstoja ali pravnih napak odstopljene terjatve oziroma stranske pravice zoper cedenta uveljavlja sankcije ob smiselni uporabi pravil o pravnih napakah stvari in tudi odškodnino.² Zaveza prve predlagateljice, na katero se opirata tako tožba kot izjava intervencije, naj bi bila dana še pred omenjenim odstopom, zato bi na podlagi te zaveze izposlovani izbris hipotek lahko utemeljeval obveznost prve predlagateljice do DUTB oziroma njene pravne naslednice (toženke). Prav zato je tudi toženka v odgovoru na tožbo predlagala, da se prvo predlagateljico obvesti o pravdi.

9.Pritožba je glede na navedene razloge utemeljena, zato ji je višje sodišče ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je stransko intervencijo prve predlagateljice na strani toženke dopustilo (3. točka 365. člena ZPP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržalo za končno odločbo, saj je odvisna od končnega uspeha pravdnih strank (prvi odstavek 154. člena in drugi odstavek 165. člena v zvezi s šestim odstavkom 163. člena ZPP).

-------------------------------

1Ude, L., v: Ude, L., Galič, A. (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2006, str. 266.

2Primerjaj Juhart, M., v: Juhart, M, Plavšak, N. (ur.), Obligacijski zakonik (OZ) s komentarjem, splošni del, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 595-597.