Jedro

Umestitev med izjemno zahtevna izvedenska mnenja je redka. Gre za najbolj kompleksna in zapletena izvedenska mnenja. V konkretnem primeru je bila izdelava mnenja (zgolj) zelo zahtevna.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se znesek "3.185,46 EUR" nadomesti z zneskom "2.386,80 EUR", znesek "700,80 EUR z zneskom "525,10 EUR" in znesek "3.886,26 EUR" z zneskom "2.911,90 EUR".

II. Sicer se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti v Ljubljani (v nadaljevanju Komisija) za izdelavo izvedeniškega mnenja odobrilo nagrado in stroške v višini 3.185,46 EUR in 22 % DDV v višini 700,80 EUR, skupaj 3.886,26 EUR (I. točka izreka). V presežku je zahtevek iz naslova materialnih stroškov zavrnilo (II. točka izreka).

2. Zoper prvostopenjski sklep se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Višjemu sodišču predlaga, da sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se Komisiji zahtevo za odmero izvedenine zavrne še za dodatnih 1.754,60 EUR. Podredno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Navaja, da izpodbijani sklep ni zadostno obrazložen, saj je v obrazložitvi naveden le znesek zahtevanih stroškov iz predloga za odmero stroškov Komisije in zaključek sodišča, da je tak zahtevek priglašen v skladu z veljavnim Pravilnikom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju Pravilnik). S tem je podana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kršena pa je tudi tožničina pravica do pritožbe. Stroški so tudi zmotno odmerjeni oziroma priznani. Dodatna dokumentacija ne obsega več kot 300 strani oziroma tega izvedenci niso izkazali, naknadno je bilo pridobljenih le 26 medicinskih izvidov, nekateri zagotovo nimajo nobene vzročne zveze z obravnavano zadevo. Vsekakor niso trije izvedenci pridobivali navedene dokumentacije, zato je neutemeljeno trikratno zaračunavanje tega stroška. Tožnica ocenjuje, da je vsak izvedenec upravičen kvečjemu do povrnitve stroškov za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije do vključno 100 strani. Izpostavlja, da sta dva izvedenca skupaj opravila pregled tožnice, kar ne more bremeniti pravdnih strank na način, da pregled v skupnem trajanju 1 uro in 25 minut oba zaračunata po polni tarifi. Nazadnje se tožnica ne strinja, da bi šlo za izjemno zahtevno mnenje, kar v izpodbijanem sklepu tudi ni pojasnjeno. Sklicuje se na sodno prakso. Na podlagi navedenega zaključuje, da Komisiji pripadajo nagrada in stroški v višini 1.747,26 EUR, z dodatkom 22 % DDV v višini 384,40 EUR, skupno 2.131,66 EUR (namesto 3.886,26 EUR).

4. 3. Toženka in Komisija na vročeno pritožbo nista odgovorili.

5. 4. Pritožba je delno utemeljena.

6. 5. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 22. 2. 2024 izdelavo izvedenskega mnenje naložilo Komisiji, ki naj po svoji presoji postavi strokovnjake s področja ustreznih strok, ki bodo lahko odgovorili na zastavljena vprašanja prvostopenjskega sodišča v tem sklepu. Predsednik Komisije je za izdelavo izvedenskega mnenja imenoval komisijo v sestavi specialista ortopedije, specialista nevrologije ter specialistke ginekologije in porodništva. Komisija je z dopisom z dne 7. 5. 2024 prvostopenjskemu sodišču posredovala mnenje in stroškovnik, s katerim je za vsakega izmed izvedencev zahtevala nagrado v znesku 1.041 EUR, v skupnem znesku (skupaj s stroški in DDV) 4.381,57 EUR. Iz stroškovnika izhaja, da je Komisija zahtevala za vsakega izmed izvedencev posebno nagrado za študij spisa nad 51 do 200 strani (3 x 102 EUR), za zbiranje in študij dodatne dokumentacije nad 300 strani (3 x 255 EUR), nagrado za preglede oziroma oglede do 3 ure (3 x 102 EUR) ter za pisni izvid in mnenje (izjemno zahtevno) 3 x 582 EUR.

7. 6. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je zahtevek v skladu z veljavnim Pravilnikom, pri čemer je upoštevana tarifa za vrednotenje izvedenskega oziroma cenilskega dela (členi 37 do 42 Pravilnika) in zato v celoti priznalo priglašeno nagrado, le materialnih stroškov je priznalo le 62,46 EUR namesto priglašenih 468,45 EUR.

8. 7. Izpodbijani sklep je res zelo skromno obrazložen, vendar še omogoča njegov preizkus, zato očitana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Glede na obširne pritožbene navedbe, ki zelo konkretno izpodbijajo posamezne priznane postavke stroškovnika, tudi tožničina pravica do pritožbe ni mogla biti kršena.

9. 8. Sodišče prve stopnje je Komisiji priznalo nagrado za izjemno zahtevno mnenje za vsakega od treh izvedencev v višini 1.746 EUR (3 x 582 EUR; prvi odstavek 40. člena Pravilnika). Pritožnica priznava le 350 EUR stroškov izdelave mnenja (za vsakega izvedenca), ker v izpodbijanem sklepu ni dodatne obrazložitve, zakaj bi šlo v obravnavanem primeru za zelo ali izjemno zahtevno izdelavo pisnega izvida in mnenja.

10. 9. Čeprav iz izpodbijanega sklepa res ni moč razbrati, zakaj je sodišče priznalo nagrado za izjemno zahtevno mnenje oziroma za karkoli drugega kot za običajno mnenje, je treba upoštevati, da je Komisija ob predložitvi stroškovnika v samostojni vlogi pojasnila (red. št. 33), da je fakultetno izvedensko mnenje opredelila kot izjemno zahtevno, ker obsega 59 strani z razlago 8 let trajajočih zdravstvenih obravnav in 84 ambulantnih pregledov z različnih področij medicine; da je izdelava mnenja zahtevala usklajevanje treh izvedencev iz treh specialističnih vej medicine (ginekologija, ortopedija, nevrofiziologija), preučevanje spisa s 66 prilogami, pridobitev dodatne pisne dokumentacije iz štirih zdravstvenih ustanov ter študijo 13 strokovnih člankov, ki so citirani v izvedenskem mnenju. Ta vloga tožnici ni bila vročena, vendar so v njej našteti kriteriji, ki so razvidni tudi iz samega izvedenskega mnenja (ki je bilo tožnici vročeno) in omogočajo presojo zahtevnosti mnenja.

11. 10. Sodna praksa, ki je na tem področju obširna in ustaljena, je zavzela stališče, da je nagrada za izjemno zahtevno delo pridržana za najbolj kompleksna in strokovna mnenja. Kot zelo in izjemno zahtevna mnenja vrednoti tista, ko morajo izvedenci odgovoriti na veliko zahtevnih in kompleksnih vprašanj in naloga zahteva npr. dodatno poglobljen študij, obsežne analize in preračune, tudi specifično znanje oziroma znanje z več področij in sodelovanje z izvedenci z drugih področij. Kot že izraz pove, je umestitev med izjemno zahtevna mnenja redka. Gre za najbolj kompleksna in zapletena izvedenska mnenja, ko je na primer treba odgovoriti na več zahtevnih strokovnih vprašanj, obdelati več sklopov strokovnih vprašanj, ko je na primer potrebno pritegniti k izdelavi mnenja tudi strokovnjake z drugih področij ali preštudirati ogromno dodatne literature. Okoliščine, ki jih je navedla Komisija, utemeljujejo oceno, da je bila izdelava mnenja zelo - ne pa izjemno - zahtevna. Komisiji za študij spisovnega gradiva in za zbiranje dodatne dokumentacije pripada nagrada (za vsakega izvedenca posebej) že po drugih postavkah Pravilnika. Ostali kriteriji, na katere se sklicuje Komisija, ustrezajo zelo zahtevnemu mnenju, predvsem zaradi študija 13 strokovnih člankov in sodelovanja treh izvedencev s treh specialističnih vej medicine. Izvid in mnenje res obsegata 59 strani, vendar gre v prvih 49 straneh za prepis medicinske dokumentacije iz spisa ter izpovedi tožnice in priče, zato tak obseg sam po sebi še ne utemeljuje izjemnosti mnenja. Materialnopravna ocena sodišča prve stopnje zahtevnosti mnenja je po povedanem zmotna.

12. 11. Pritožnica nadalje opozarja, da ni izkazano, da dodatno zbrana dokumentacija obsega več kot 300 strani, ker je bilo dodatno pridobljenih le 26 medicinskih izvidov. Čeprav meni, da dodatne dokumentacije niso pridobivali vsi trije izvedenci, priznava strošek v višini 51 EUR (zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije do 100 strani) vsakemu od izvedencev. Pritožba je bila vročena v odgovor Komisiji, ki spornega obsega zbiranja dodatne dokumentacije ni dodatno pojasnila. O tem je zato moč sklepati le na podlagi izvedenskega mnenja, iz katerega pa izhaja, da je dodatno zbrana medicinska dokumentacija povzeta na straneh od 38 do 48. Tudi če gre le za skrajšane povzetke izvidov, pritožbeno sodišče pritrjuje oceni pritožnice, da dodatna dokumentacija ni mogla obsegati več kot 100 strani, za kar vsakemu izvedencu pripada 51 EUR (1. alineja prvega odstavka 38. člena Pravilnika).

13. 12. Zmotno pa je stališče pritožnice, da si izvedenca, ki sta jo skupaj pregledala, ne bi smela oba zaračunati pregleda po polni tarifi, to je 51 EUR za vsako začeto uro (prvi odstavek 39. člena Pravilnika). Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je klinični pregled tožnice trajal od 15.00 do 17.50 ure, in sicer od 15.00 do 16.25 v prostorih Komisije za fakultetna mnenja na Medicinski fakulteti v Ljubljani ter od 16.30 do 17.50 na Ginekološki kliniki, UKC Ljubljana. Tudi če sta izvedenca ortopedske kirurgije in nevrologije prvi del pregleda opravila skupaj, jima pripada nagrada vsakemu posebej, saj sta pregled opravila vsak z vidika svojega specialističnega področja in tudi podala ločene ugotovitve pregleda (stran 49 in 50 mnenja).

14. 13. Ker gre torej Komisiji za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije znesek 3 x 51,00 EUR (in ne 3 x 255,00 EUR), za izdelavo zelo zahtevnega, ne pa izjemno zahtevnega mnenja pa znesek 3 x 525,00 EUR (in ne 3 x 582,00 EUR), znaša (ob upoštevanju neizpodbijanih zneskov za študij spisa - 3 x 102,00 EUR, za pregled tožnice - 204,00 EUR in zneska za izdelavo mnenja 3 x 350,00 EUR) skupni znesek nagrade oz. plačila za delo 2.340,00 EUR (in ne 3.123,00 EUR), 2 % materialnih stroškov pa 46,80 EUR (in ne 62,46 EUR). Ker je Komisija zavezanka za DDV, se nagrada in stroški povečajo za 22 % DDV, to je 525,10 EUR (in ne 700,80 EUR). Temu ustrezno je sodišče druge stopnje spremenilo sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka.

15. 14. Ob obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbi tožnice v navedenem obsegu ugodilo, v preostalem delu pa jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem ter nespremenjenem delu potrdilo. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na 2. in 3. točki 365. člena ZPP.

15. Odločanje o pritožbenih stroških je pridržano za končno odločbo, ker je pravica do povračila stroškov odvisna od odločbe o glavni stvari (šesti odstavek 163. člena ZPP)

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 163, 163/6, 339, 339/2, 339/2-14

Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) - člen 38, 38/1, 38/1-1, 39, 39/1, 40, 40/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.