Jedro

Za ugotovitev, da je tožba sklepčna, ni potrebno, da so zatrjevana dejstva dokazana. Zadostuje, da so izkazane skladne navedbe, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, pri čemer je pri redni odpovedi PZ iz poslovnega razloga dokazno breme glede utemeljenosti podane odpovedi na delodajalcu (82/1. člen ZDR).

Če tožena stranka v delovnem sporu ne odgovori na tožbo delavca, sodišče pa ugotovi, da tožba ni sklepčna, s sklepom naložil delavcu, naj v danem roku tožbo popravi in ga opozori, da bo sicer tožbeni zahtevek zavrnjen (1. odstavek

39. člena ZDSS-1). S tem, ko je tožnica tožbo pravočasno dopolnila z navedbo, da o nameravani redni odpovedi PZ iz poslovnega razloga ni bila predhodno pisno opozorjena, da ji je tožena stranka očitala razlog nesposobnosti, nato pa PZ odpovedala iz poslovnega razloga ter navedla konkretne določbe ZDR, ki naj bi jih tožena stranka v postopku odpovedi kršila ter modificirala tožbeni zahtevek, je odpravila nesklepčnost tožbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo zavrnilo zahtevek, da se redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne

11.4.2005, ki jo je tožena stranka izdala tožnici, odpravi; zavrnilo zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo za nedoločen čas, v roku 8 dni po pravnomočnosti sodbe; zavrnilo zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnici obračunati bruto plače, od njih odvesti vse pripadajoče davke in prispevke ter ji izplačati vse zapadle neto plače od 18.4.2005 dalje do ponovne reintegracije v delovno razmerje z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posameznih plač do plačila, vse v roku 8 dni po pravnomočnosti sodbe, kot zavrnilo zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka. Ugotovilo je, da tožnica po pisnem pozivu tožbe ni dopolnila v takšni vsebini, da bi iz dejstev, navedenih v tožbi, izhajala utemeljenost zahtevka. Tožnica bi morala v tožbi, v kolikor bi z njo želela doseči zahtevani učinek, podrobneje navesti dejstva in okoliščine, na podlagi katerih bi lahko sodišče zaključilo, da razlog odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bil podan.

Tožnica se je pritožila zoper sodbo iz razloga bistvene kršitve postopka po določbi 1. tč. 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/04), ki se v skladu z določbo 19. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/04) uporablja tudi v postopku v delovnih in socialnih sporih. Navaja, da je že v svoji prvotni tožbi z dne

23.4.2005 dovolj obrazložila dejstvo, da ji je prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki zaradi zatrjevanega poslovnega razloga. V nadaljevanju je v celoti sledila pozivu sodišča in ustrezno dopolnila tožbene navedbe tako, da je izrecno navajala kršitve, ki jih je tožena stranka storila pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Meni, da je z navedenim ravnanjem povsem zadostila pogojem iz določbe 1. odst. 39. čl. ZDSS-1. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi tako, da razveljavi izpodbijano sodbo in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče pravilno razsodilo. Tožnica v tožbi ni navedla dejstev, iz katerih bi lahko izhajala utemeljenost tožbenih zahtevkov, niti ni ponudila ustreznih dokazov. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter pravilno uporabo materialnega prava (2. odst. 350. čl. ZPP). Po takšnem preizkusu se z odločitvijo sodišča prve stopnje ne strinja, saj je v zvezi z izpodbijano zamudno sodbo ugotovilo obstoj bistvene postopkovne kršitve iz določbe 7. tč.

2. odst. 339. čl. ZPP, kar utemeljuje z naslednjimi pravnimi razlogi.

Z določbo 318. čl. ZPP so opredeljena splošna pravila za izdajo zamudne sodbe v primeru, če tožena stranka ob izpolnitvi predpisanih pogojev ne odgovori na tožbo v roku iz določbe 277. čl. ZPP. V takšnem primeru sodišče ugodi tožbenemu zahtevku (1. odst. 318. čl. ZPP). V primeru ugotovitve, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost zahtevka, izda sodišče sodbo, s katero tožbeni zahtevek zavrne (3. odst. 318. čl. ZPP).

Vendar je ZDSS-1 z določbo 1. odst. 39. čl. ZDSS-1 predpisal dodatno pravilo, ki opredeljuje ravnanje sodišča v delovnem sporu v situaciji, ko tožena stranka ne odgovori na tožbo in ugotovitvi sodišča, da tožba ni sklepčna. V takšnem primeru določi sodišče s sklepom delavcu kot tožeči stranki rok za odpravo nesklepčnosti tožbe in ga hkrati opozori na pravne posledice, če tožba v roku ne bo ustrezno popravljena.

Iz listinskega gradiva v spisu je razvidno, da je sodišče prve stopnje po preizkusu vložene tožbe s sklepom z dne 7.6.2005 naložilo tožnici, da v roku 8 dni dopolni tožbene navedbe v zvezi z očitkom, da je tožena stranka bistveno kršila vsa kogentna določila ZDR v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ter glede tega utemeljiti pravni interes v zvezi z zahtevano 1. tč. tožbenega zahtevka. Tožnica je v nadaljevanju v roku v pisni vlogi, predloženi sodišču dne

23.6.2005, spremenila 1. tč. zahtevka, ki glasi, da se redna odpoved pogodbe o zaposlitvi odpravi in še dodatno dopolnila tožbene navedbe, da jo tožena stranka pred odpovedjo pogodbe predhodno ni pisno obvestila. Poleg tega je navedla konkretne določbe ZDR, ki jih je kršila tožena stranka in utemeljila trditev, da ni bil podan noben zakonski razlog odpovedi pogodbe.

Nadalje je opozorila na dejstvo, da se ji je najprej očital razlog nesposobnosti, nato pa ji je bila odpovedana pogodba iz poslovnih razlogov zaradi domnevnih kršitev.

Po ugotovitvi pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno presodilo tako zatrjevane tožbene navedbe. Tožnica je v dopolnjeni tožbi določno opredelila, da razlogi odpovedi niso podani, glede tega se je sklicevala na pravno podlago in vsebinske kršitve tožene stranke. Tako dodatno obrazložena dejstva pa zadostujejo za presojo o sklepčnosti tožbe. Sklepčnost ne pomeni, da morajo biti vsa dejstva že dokazana, saj je v tej fazi preizkusa tožbe dovolj, da so izkazane skladne navedbe, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevkov. Ne glede na to pa je dokazno breme glede utemeljenosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po določbi 1. odst. 82. čl. ZDR na delodajalcu, kar je stvar obravnavanja zadeve pred sodiščem prve stopnje. V skladu z ugotovljenimi razlogi je bila izdana izpodbijana zamudna sodba v nasprotju z določbo 318. čl. ZPP v zvezi z določbo 1. odst. 39. čl. ZDSS-1, kar predstavlja bistveno kršitev postopka iz določbe 7. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo sodbo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odst. 354. čl. ZPP).

Glede na dejstvo, da je tožnica v sporu vložila dopolnjeno tožbo, ki je sklepčna, jo bo moralo sodišče prve stopnje v novem postopku vročiti toženi stranki s pozivom za odgovor in v nadaljevanju zadevo ustrezno obravnavati po vsebini.