13. 10. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 27. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Up 5/2001 z dne 27. 1. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Z izpodbijano sodbo je bila zavrnjena pritožnikova pritožba zoper odločitev senata prve stopnje istega sodišča, s katero je ta zavrnil tožbo zoper odločitev upravnega organa o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo. Vrhovno sodišče je ob upoštevanju oporoke in dogovora strank v zapuščinskem postopku pritrdilo stališču upravnega organa, da pritožnik ni izkazal pravnega nasledstva za uveljavljanje pravice do denacionalizacije.

Taki odločitvi pritožnik očita kršitev pravice do zasebne lastnine in dedovanja iz 33. člena Ustave. Navaja, da sta bili očetovi nepremičnini podržavljeni že leta 1948, to je pred njegovo smrtjo. Zato naj bi se dedni dogovor iz leta 1954 lahko nanašal le na premoženje, ki ga je imel v času smrti. Sklicuje se na tretji odstavek 60. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. – v nadaljevanju ZDen), ki določa, da za pravno nasledstvo zadošča, da je verjetno izkazano, in meni, da je pri fizični osebi ta verjetnost izkazana že s sorodstvenim razmerjem.

B.

Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v upravnem sporu, in ne presoja samih po sebi kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

Pritožnik sicer zatrjuje kršitev pravice do zasebne lastnine in dedovanja iz 33. člena Ustave, vendar te kršitve z navedbami v ustavni pritožbi, s katerimi oporeka zgolj pravilnosti izpodbijane odločitve, ne izkaže. Očitek o nepravilnosti sodne odločbe, ki posega v premoženjskopravni položaj oziroma v dednopravni položaj, namreč sam po sebi še ne izkazuje kršitve navedene ustavne pravice. Pravilnost uporabe zakona pa Ustavno sodišče presoja le, če bi sodišče odločitev utemeljilo na kakšnem pravnem stališču, ki je z vidika ustavnih pravic nesprejemljivo. Tega pa pritožnik v ustavni pritožbi ne zatrjuje. Poleg tega niti ne oporeka ugotovitvi upravnega organa in sodišč, da je zapustnik (tj. pritožnikov oče) z nepremičninami, za katere je pritožnik vložil zahtevo za denacionalizacijo, oporočno razpolagal. Zgolj dejstvo, da pritožnik pravo razume drugače od sodišč, pa za sklep o kršitvi pravice iz 33. člena ne zadošča.

Ker očitno ne gre za kršitev človekove pravice, kot jo zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan