Jedro

Upravni organ je pravilno zaključil, da se z gradbenimi deli, ki bi pomenili izvajanje gradbenih del v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem na objektu, ni začelo. Del, ki naj bi jih investitor opravil (pregled delov zidu in tal zaradi ugotovitve nosilnosti tal in zidu, preveritev konstrukcijskih elementov in instalacijskih vodov, delno očiščenje lesenih delov in preveritev kritine), namreč ni mogoče šteti kot pripravljalna dela v smislu 2. odstavka 3. člena ZGO, saj za opisana dela ni bilo izdano posebno gradbeno dovoljenje, niso pa tudi navedena v popisu del v projektu za pridobitev spornega gradbenega dovoljenja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Ljubljana, Izpostava Center (v nadaljnjem besedilu upravni organ) ugotovila, da je delno gradbeno dovoljenje št. 351-522/92-07/PC-SS, ki je bilo dne 24. 5. 1996 izdano investitorki A., za rekonstrukcijo dela podstrešnih prostorov v stanovanjsko enoto v stavbi na naslovu ..., ki stoji na zemljišču s parc. št. 2812 k.o. B., prenehalo veljati dne 14. 6. 1998. V ponovnem postopku je upravni organ sledil napotkom drugostopnega organa, vendar ni pridobil nobenega dokaza, ki bi potrjeval, da se je z gradnjo dejansko začelo pred že navedenim datumom. Priča, ki je bila navedena v izjavi investitorja kot odgovorni vodja projekta, je v ugotovitvenem postopku izjavila, da z deli, ki bi pomenila izvajanje gradbenih del na spornem objektu niso začeli, ampak so bili na objektu le na ogledu. Edini dokaz, da so se dela začela je dopis investitorja A. upravnemu organu prve stopnje z dne 10. 6. 1998, s katerim ta sporoča, da so se dela na podlagi izdanega gradbenega dovoljenja dejansko začela, kar pa še ne pomeni, da so se ta dela v resnici tudi začela izvajati. Izvedeni dokazi v prvotnem in ponovljenem postopku dokazujejo nasprotno in kažejo na upravičen dvom o verodostojnosti omenjene izjave. Iz izjave priče C.C. z dne 10. 6. 2010 izhaja, da so se v letih 1997 in 1998 opravila le pripravljalna dela, ki pa niso bila izvedena na podlagi delnega gradbenega dovoljenja, ki je predmet tega postopka, ne gre pa tudi za pripravljalna dela kot so mišljena v 2. odstavku 3. člena tedaj veljavnega Zakona o graditvi objektov, ki je v 1. odstavku 40. člena določal, da se pripravljalna dela za gradnjo objekta izvajajo po gradbenem dovoljenju za objekt ali po gradbenem dovoljenju za taka dela. Da se dela niso pričela, pa izhaja iz izjave odgovornega vodje projekta in pisnih izjav enajstih stanovalcev objekta na naslovu …, iz katerih izhaja, da se do dne 3. 6. 2009, ko se pričelo izvajati montažo predelnih sten po naročilu tožeče stranke, niso izvajala nobena gradbena dela. Tožeča stranka kljub pozivu upravnega organa prve stopnje ni predložila gradbenih dnevnikov, ki bi se morali voditi v skladu z 2. členom Pravilnika o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del in knjige obračunskih izmer, nastale dokumentacije, ki jo mora imeti vsaka izvajalska organizacija na gradbišču ter o označitvi gradbišča in objekta (Uradni list SRS, št. 30/86, ki je veljal do 9. 5. 1998), ki bi potrjevali začetek gradnje, z obrazložitvijo, da so se izgubili. Da se z gradnjo ni začelo pred 14. 6. 1998, pa izhaja tudi iz fotografij podstrešja objekta, ki jih je dne 19. 6. 2009 predložil upravnemu organu prve stopnje pooblaščenec prizadete stranke D.D. Iz fotografij je jasno razvidno stanje pred 3. 6. 2009, ko so bile, kot je bilo to ugotovljeno na ogledu dne 4. 6. 2009, (ki je bil opravljen v skladu s 204. členom ZUP, zaradi zavarovanja dokazov) le odstranjene lesene letve, ki so ločevale prostore na podstrešju in ko je bil odstranjen del dimnika. Upoštevaje izvedene dokaze, ki kažejo na to, da investitor v roku veljavnosti delnega gradbenega dovoljenja ni pričel z deli, je upravni organ prve stopnje zaključil, da je le to prenehalo veljati.

Tožeča stranka v tožbi upravnemu organu prve stopnje očita napačno ugotovitev dejanskega stanja glede začetka in izvedbe pripravljalnih gradbenih del, pred iztekom veljavnosti spornega gradbenega dovoljenja. Ugovarja, da je upravni organ prve stopnje v izpodbijani odločbi napačno povzel in ocenil izjavo C.C., zaradi česar je napravil povsem napačen zaključek, da se z deli po delnem gradbenem dovoljenju ni pričelo. Pripravljalna dela, ki so se izvajala v stanovanju tožeče stranke so takšne narave, da so bila nujna in seveda predpogoj za izvedbo del navedenih v gradbenem dovoljenju. Iz dokumentacije je razvidno, da je A. dne 10. 6. 1998 prijavila pričetek del na predmetnem stanovanju, kar je v svoji pisni izjavi z dne 10. 6. 2009 potrdil tudi C.C. Izjave desetih stanovalcev objekta na naslovu ..., da se na podstrešju niso izvajala nobena dela vse do 3. 6. 2009, so neresnične. Tožeča stranka je bila od leta 1999 dalje žrtev stalnega sistematičnega šikaniranja prizadete stranke D.D. in še nekaterih drugih sostanovalcev na naslovu ..., kar seveda postavlja pod vprašaj verodostojnost izjav, ki jih je izpodbijana odločba štela za povsem verodostojne. Od leta 1993 dalje je bil tožeči stranki zaradi šikaniranja navedenih stanovalcev onemogočen fizični vstop v stavbo, kar je v tej zadevi treba upoštevati kot specifično okoliščino konkretnega primera. Toženi stranki očita tudi kršitev pravil postopka, saj ji upravni organ ni omogočil, da bi se opredelila do fotografij stanja spornega dela objekta pred ogledom dne 4. 6. 2009. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje odpravi in samo odloči o tem, da je sporno delno gradbeno dovoljenje še vedno v veljavi, podrejeno pa da sodišče tožbenemu zahtevku ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopnemu organu v ponoven postopek in odločanje.

Prizadeta stranka D.D. v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke kot neresnične. Navaja da je upravni organ prve stopnje zaradi zavarovanja dokazov v upravnem postopku dne 4. 6. 2009 opravil ogled in ugotovil, da so se gradbena dela, dovoljena z delnim gradbenim dovoljenjem začela izvajati šele tedaj. Iz projekta gradbenih del je jasno razvidno, da del podstrešja, v katerem naj bi se izdelovalo stanovanje, nima priključkov komunalnih vodov, ampak se vsi komunalni priključki nahajajo v stanovanjih na drugi strani stavbe ali v spodnjem v nadstropju, zato se pripravljalna dela brez sodelovanja lastnikov teh stanovanj niso mogla začeti. Stanovalci teh stanovanj, pa so podali izjave, da se z gradbenimi deli na izdelavi podstrešnega stanovanja nikoli ni pričelo. Neposredna soseda prostora, kjer naj bi se vršila gradbena dela, pa je izjavo dodatno dokumentirala s slikovnim gradivom. Razen tega je tudi vodja projekta izbranega izvajalca, E.E., izjavil da se na podstrešju ni delalo nič. Upoštevaje navedeno je vprašljiva izjava C.C. glede pričetka izvajanja del na spornem objektu, ki je po mnenju tožeče stranke plod dejstva, da je prav on prodal v letu 1999 tožeči stranki pravico do preureditve dela podstrešja v stanovanje in je več kot očitno, da je s tem skušal pomagati tožeči stranki, čeprav drugi dokazi govorijo nasprotno. Sodišču predlaga, da tožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrne.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in sodišču predlaga, da tožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov sodišče ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in na zakonu utemeljena, sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijane odločbe odločitev pojasnil prvostopenjski organ in z razlogi, s katerimi je zavrnil pritožbene ugovore drugostopenjski organ ter se nanje tudi sklicuje (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1)). V zvezi z ugovori, ki jih tožeča stranka uveljavlja v tožbi sodišče še dodaja: Tudi po mnenju sodišča je ugotovitev prvostopnega organa, da je delno gradbeno dovoljenje Upravne enote Ljubljana, Izpostave Center št. 351-522/92-07/PC-SS z dne 24. 5. 1996, ki je bilo izdano investitorki A., za rekonstrukcijo dela podstrešnih prostorov v stanovanjsko enoto v stavbi na naslovu …, stoječo na parc. št. 2812 k.o. B., prenehalo veljati dne 14. 6. 2008. Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-uradno prečiščeno besedilo, 14/05, 92/05, 93/05, 111/05-odl.US in 126/07 – ZGO) v 1. odstavku 42. člena določa, da gradbeno dovoljenje neha veljati, če se graditev objekta ne začne v roku, ki je v njem določen. Organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje pa lahko na zahtevo investitorja podaljša veljavnost gradbenega dovoljenja, vendar skupaj največ za dve leti (čl. 42/3 ZGO). Po mnenju sodišča v upravnem postopku pridobljeni in izvedeni dokazi, kažejo na to, da investitor ni začel z gradnjo do izteka veljavnosti podaljšanega delnega gradbenega dovoljenja, to je do dne 14. 6. 1998. Edini dokaz, ki kaže na to, da naj bi se dela dejansko začela v času veljavnosti delnega gradbenega dovoljenja je dopis A. Upravni enoti Ljubljana, Izpostava Center z dne 10. 6. 1998, s katerim je bil upravni organ obveščen o pričetku del na podstrešju objekta na naslovu … in izjava G.G., ki se sklicuje na izjavo C.C. z dne 10. 6. 2009. Sama izjava z dne 10. 6. 1998, da se je z deli na podlagi izdanega delnega gradbenega dovoljenja začelo, pa še ne pomeni, da so se dela na podlagi tega dovoljenja dejansko tudi začela. Odgovorni vodja projekta s strani izvajalca je zaslišan na ustni obravnavi združeni z ogledom potrdil, da se z gradbenimi deli, ki bi pomenili izvajanje gradbenih del v skladu z izdanim delnim gradbenim dovoljenjem na objektu niso začela, ampak so opravili le ogled objekta. Iz pisne izjave C.C. pa po mnenju sodišča ne izhaja, da so se na spornem objektu začela gradbena dela na podlagi izdanega delnega gradbenega dovoljenja. Iz izjave namreč izhaja, da so se v letih 1997 in 1998 opravljala določena dela, ki pa jih ni mogoče šteti kot pripravljalna dela. Prvi odstavek 40. člena ZGO namreč določa, da se pripravljalna dela za gradnjo objekta izvajajo po gradbenem dovoljenju za ta objekt ali po gradbenem dovoljenju za ta dela. Del, ki naj bi jih predstavniki investitorja opravili (pregled delov zidu in tal zaradi ugotovitve nosilnosti tal in zidu, preveritev konstrukcijskih elementov in instalacijskih vodov, delno očiščenje lesenih delov in preveritev kritine), po mnenju sodišče tako ni mogoče šteti kot pripravljalna dela v smislu 2. odstavka 3. člena ZGO, saj za opisana dela ni bilo izdano posebno gradbeno dovoljenje, niso pa tudi navedena v popisu del v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bilo izdano delno gradbeno dovoljenje. Upoštevaje navedeno, sodišče zaključuje, da del, ki jih je tožeča stranka opravila v času veljavnosti spornega delnega gradbenega dovoljenja ni mogoče šteti kot pripravljalna dela v smislu ZGO, niti kot začetek del predvidenih v spornem delnem gradbenem dovoljenju. V posledici tega je sporno delno gradbeno dovoljenje prenehalo z iztekom v njem določenega in kasneje podaljšanega roka (člen 42/ZGO).

Ugovor tožeče stranke, da je pri odločitvi v zadevi treba upoštevati to, da so stanovalci stavbe preprečevali investitorju dostop do podstrešja ni utemeljen. Določbe 42. člena ZGO, ki omejujejo čas veljavnosti izdanega gradbenega dovoljenja, je treba šteti kot določbe, ki ščitijo javni interes. Upoštevaje določbe ZGO namreč izdano gradbeno dovoljenje velja določen čas, ne glede na to, če se spremenijo prostorski akti ali predpisi, na podlagi katerih je bilo izdano, zaradi morebitnih sprememb pa je veljavnost dovoljenja časovno omejena, saj preprečuje, da bi si investitorji pridobili dovoljenja za gradnjo na zalogo. Poleg tega je v javnem interesu, da se dovoljeni posegi v prostor opravijo v določenem časovnem okviru. Na veljavnost gradbenega dovoljenja pa ne morejo vplivati civilna razmerja med investitorjem in drugimi prizadetimi strankami, ki bi preprečevala investitorju, da bi pričel z gradnjo.

Neutemeljen pa je tudi ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na kršitev določb upravnega postopka. Iz upravnih spisov namreč izhaja, da je bila tožeča stranka pozvana, da se izjasni tudi glede vsebine v upravnem postopku predloženih fotografij najbližje stanovalke spornega objekta (poziv št. 351-3282/2008-39 z dne 6. 1. 2010, vročen tožeči stranki 15. 1. 2010). Tožeča stranke pa je bila v upravnem postopku tudi pozvana, da predlaga in predloži druge relevantne dokaze, ki bi potrjevali njeno zatrjevanje, da se je z gradnjo pričelo v času veljavnosti spornega delnega gradbenega dovoljenja, vendar jih v danem roku ni predlagala.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo v skladu s 1. odstavkom 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.