Jedro

Zmotno je pritožbeno stališče, da mora v intervencijskem sporu sodišče pravni interes intervenienta ugotavljati po uradni dolžnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnika nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z uvodoma navedenim sklepom ni dopustilo stranske intervencije Zavarovalnice na strani tožene stranke.

2. Zoper takšno odločitev vlagata pritožbo tožena stranka in Zavarovalnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku1. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da stranski intervenciji ugodi, podredno da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navajata, da je razmerje med toženo stranko in Zavarovalnico pogodbene narave in ga sestavljajo zavarovalna polica in Splošni pogoji. Iz 9. člena Splošnih pogojev zavarovanja poklicne odgovornosti v zdravstvu 000/08 izhaja, da se šteje, da zavarovalni primer nastane v trenutku, ko zavarovalnica prvič breme odškodninski zahtevek s strani tretje osebe. Za odškodninski zahtevek se šteje tudi obvestilo zavarovanca zavarovalnici, da je prejela odškodninski zahtevek. V konkretnem primeru je zavarovalnica prejela odškodninski zahtevek 28. 8. 2020, torej v času veljavnosti police št. 001. Vendar pa je imela tožena stranka sklenjeno zavarovanje poklicne odgovornosti tudi v času očitanega napačnega ravnanja tožene stranke dne 3. 2. 2016. Tožena stranka je imela namreč na podlagi police za zavarovanje poklicne odgovornosti 002 z dne 31. 3. 2015 in krovne generalne police št. 003 z dne 18. 11. 2001, svojo poklicno odgovornost zavarovano pri Zavarovalnici, torej tudi v času očitanega napačnega ravnanja. Navedeno dokazuje, da je imela tožena stranka pri Zavarovalnici veljavno zavarovanje poklicne odgovornosti tako v času nastanka zavarovalnega primera (vložitev zahtevka), kot tudi v času očitanega napačnega ravnanja, več kot štiri leta pred pričetkom teka zavarovanja. Na podlagi predložene listinske dokumentacije je tako potrebno zaključiti, da bi Zavarovalnica v zvezi s predmetno pravdno zadevo lahko imela obveznosti do tožene stranke, če tožena stranka v predmetnem sporu ne uspe. Pravila o trditvenem in dokaznem bremenu za predlog za dopustitev stranske intervencije niso enako stroga kot pri vložitvi tožbe, poleg tega pa je treba sočasno obravnavati navedbe in predloge tožene stranke, naj se tretjega pozove v pravdo in razloge zakaj, ter nato samo izjavo o vstopu tretjega v pravdo kot intervenienta. V intervencijskem sporu mora sodišče pravni interes intervenienta ugotavljati celo po uradni dolžnosti. Sodišče bi moralo Zavarovalnico in toženo stranko v okviru materialno procesnega vodstva pozvati k dopolnitvi dokazil v zvezi z obstojem zavarovanja v času napačnega ravnanja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožeča stranka od tožene stranke zahteva plačilo odškodnine za škodo, povzročeno v posledici škodnega dogodka z dne 3. 2. 2016 – smrti matere tožeče stranke, ki je bila pri toženi stranki hospitalizirana od ... 1. 2016 do smrti ... 3. 2016. Zavarovalnica je z vlogo z dne 29. 9. 2020 priglasila vstop v predmetno pravdo na strani tožene stranke. V vlogi navaja, da je imela tožena stranka v času nastanka zavarovalnega (škodnega) primera oziroma očitanega napačnega ravnanja pri Zavarovalnici sklenjeno zavarovalno pogodbo za zavarovanje poklicne odgovornosti zdravstvenih delavcev na podlagi police št. 001 in Splošnih pogojev za zavarovanje poklicne odgovornosti v zdravstvu 000/08. 5. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, se lahko po določbi prvega odstavka 199. člena ZPP tisti, ki ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, pridruži tej stranki. Predpostavka stranske intervencije je poseben intervencijski interes, ki je podan, kadar je intervenient z eno izmed strank v materialnopravnem razmerju, tako da utegne sodba neposredno ali posredno vplivati na njegov pravni položaj. Vsebino njune soodvisnosti pa določa materialno pravo. V konkretnem primeru je zatrjevana podlaga soodvisnosti oziroma razmerja pogodbena. Iz trditvene podlage ter vlogi predložene listinske dokumentacije pa ne izhaja, da bi Zavarovalnica v zvezi s konkretno predmetno zadevo imela kakršnekoli obveznosti do katere izmed pravdnih strank, če tožena stranka v predmetnem postopku ne uspe.

6. Zmotno je pritožbeno stališče, da mora v intervencijskem sporu sodišče pravni interes intervenienta ugotavljati po uradni dolžnosti. Intervenient se pridruži eni pravdni stranki bodisi na lastno pobudo, bodisi, ker ga glavna stranka obvesti o pravdi in pozove, naj ji v pravdi pomaga. V vstopni izjavi pa mora intervenient izkazati svoj intervencijske interes, ga obrazložiti ter s stopnjo verjetnosti tudi izkazati.2 Pojasniti mora, na kakšen način je s stranko v materialnopravnem razmerju, kako bo odločitev v konkretnem postopku vplivala na njegov pravni položaj in navedeno s stopnjo verjetnosti tudi dokazati.

7. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da iz v vlogi citirane police št. 001 (priloga B1) izhaja, da je bila med Zavarovalnico in toženo stranko sklenjena zavarovalna pogodba za zavarovanje poklicne odgovornosti zdravnikov 30. 6. 2020 za obdobje enega leta. Zavarovanje, katerega del sestavljajo splošni pogoji 000/08, je bilo sklenjeno na podlagi krovne pogodbe 0000-2018. Splošni pogoji za zavarovanje poklicne odgovornosti v zdravstvu (priloga B2) št. 000/08 v drugem odstavku 4. člena določajo, da ima zavarovalnica obveznost le tedaj, če se odškodninski zahtevek uveljavlja med trajanjem zavarovanja in če je posledica napačnega ravnanja, do katerega je prišlo med trajanjem zavarovanja oziroma največ eno leto pred pričetkom trajanja zavarovanja. Ker je v konkretnem primeru prišlo do obravnavanega škodnega dogodka več kot štiri leta pred pričetkom teka zavarovanja poklicne odgovornosti zdravnikov po zavarovalni polici št. 001, tožena stranka niti stopnje verjetnosti ni dokazala vsebinske zveze med konkretnim razmerjem Zavarovalnice s stranko, ki se ji hoče pridružiti, in konkretnim razmerjem pravdnih strank, ki se obravnava v tej pravdi.

8. Trditev pritožnikov, da je imela tožena stranka pri Zavarovalnici na podlagi police za zavarovanje poklicne odgovornosti št. 002 z dne 31. 3. 2015 in krovne generalne police št. 003 z dne 18. 11. 2011 sklenjeno zavarovanje tudi v času očitanega napačnega ravnanja tožene stranke dne 3. 2. 2016, pa predstavlja pritožbeno novoto, in ker pritožnika nista pojasnila, zakaj je brez svoje krivde nista mogla podati pred sodiščem prve stopnje, je sodišče druge stopnje ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena v zvezi z 286. členom ZPP).

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

10. Tožena stranka in Zavarovalnica krijeta svoje stroške tega postopka, ker s pritožbo nista uspeli.

1 v nadaljevanju ZPP 2 Glej prof. dr. Jože Juhart, Civilno procesno pravo, stran 318.