Jedro

Tožena stranka trditev o pravilnem oziroma pravočasnem grajanju stvarne napake sploh ni podala. Iz tega razloga tudi ni več bistveno, ali zatrjevana stvarna napaka v resnici obstoji. Ker tožena stranka ni bila uspešna že pri zagotavljanju konkretne trditvene podlage za njeno obrambo proti vtoževanemu plačilu, izostalih trditev pa ne more nadomestiti s predlaganimi dokazi, soidšče prve stopnje pravilno ni izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem strojne stroke ter zaslišanja priče M. I. Protispisnost v zvezi z izpovedbo omenjene priče ni podana, saj se pritožbeni očitek tožene stranke ne nanaša na napako tehnično-prenosne narave, pač pa na rezultat sodniškega sklepanja. Tožena stranka v zvezi z izpovedbo omenjene priče sodišču prve stopnje pravzaprav očita napačno dokazno oceno, kar pa v sporih majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v celoti ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 70063/2016 z dne 6. 7. 2016 v 1. in 3. odstavku izreka, kjer je toženi stranki naloženo, da v 8 dneh plača tožeči stranki glavnico 952,15 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter izvršilne stroške v višini 100,00 EUR (I. točka izreka izpodbijane sodbe). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v višini 688,02 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila (II. točka izreka izpodbijane sodbe).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je pravočasno vložila pritožbo tožena stranka. Uveljavljala je pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne s stroškovno posledico. Podredno je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi 5. odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP).

6. Tožena stranka je v zvezi z vtoževanim računom št. 82362 (priloga A2 spisa) za dne 19. 4. 2016 (priloga A3 spisa) dobavljeni udarni kladivi uveljavljala 30% znižanje kupnine zaradi domnevne stvarne napake (izgube na moči), o čemer je po lastnih navedbah tožečo stranko prvič obvestila šele v odgovoru na dopolnitev tožbe, to je dne 1. 12. 2016. Kdaj (datumsko) naj bi domnevno stvarno napako odkrila, tožena stranka ni navedla, iz izpovedbe njenega zakonitega zastopnika P. L. pa izhaja, da naj bi to bilo dne 16. 5. 2016. Drugih navedb v zvezi z notifikacijo uveljavljane stvarne napake tožena stranka ni podala. Pri gospodarskih pogodbah mora kupec očitno oziroma skrito napako grajati nemudoma po pregledu ob prevzemu oziroma nemudoma, ko jo opazi, sicer izgubi pravice, ki mu gredo iz tega naslova (1. odstavek 461. člena in 1. odstavek 462. člena OZ). Ker obdobje več kot 6 mesecev (v katerem naj bi tožena stranka tožečo prvič obvestila o domnevni stvarni napaki) zagotovo ne ustreza pravnemu standardu „nemudoma“ (tako v primeru očitne kot tudi skrite napake), je zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka trditev o pravilnem oziroma pravočasnem grajanju stvarne napake sploh ni podala, pravilen. Iz tega razloga v predmetni zadevi tudi ni več bistveno, ali zatrjevana stvarna napaka v resnici obstoji.1 Ker tožena stranka ni bila uspešna že pri zagotavljanju konkretne trditvene podlage za njeno obrambo proti vtoževanemu plačilu, izostalih trditev pa ne more nadomestiti s predlaganimi dokazi,2 sodišče prve stopnje pravilno ni izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem strojne stroke ter zaslišanja priče M. I. Tožena stranka tudi ni navajala, da bi omenjena priča lahko izpovedala o kakšnem dogovoru o dodatnem popustu, poleg tistega, ki je že bil obračunan pri vtoževanih računih (v zvezi s takšnim dogovorom je tožena stranka predlagala le zaslišanje zakonitega zastopnika P. L.). V pritožbi podane navedbe, da bi predlagana priča M. I. lahko izpovedala tudi o takšnem dogovoru o dodatnem popustu, so zato nedopustna pritožbena novota, ki je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (1. odstavek 337. člena ZPP). Vse pojasnjeno velja tudi glede zavrnjenega predloga za posredovanje pisne izjave omenjene predlagane priče (236.a člen ZPP). Očitana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP tako ni podana, prav tako pa tudi ne drži pritožbeni očitek o absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče prve stopnje pravilne razloge za zavrnitev omenjenih dokaznih predlogov navedlo v 6. točki obrazložitve izpodbijane sodbe (2. odstavek 287. člena ZPP).

7. Tožena stranka je šele v drugi pripravljalni vlogi z dne 28. 12. 2016 v smislu 465. člena OZ zatrjevala, da je tožeči stranki uveljavljana stvarna napaka bila znana oziroma ji ni mogla ostati neznana, kar pa je glede na izrecno določbo 451. člena ZPP prepozno,3 zato sodišče prve stopnje pravilno ni uporabilo omenjene določbe OZ, prav tako pa v zvezi s tem tudi ni podana očitana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

8. Sodbe izdane v postopku v sporih majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato so vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na dokazno oceno prvostopenjskega sodišča in na podlagi te ugotovljeno dejansko stanje, v pritožbenem postopku neupoštevne (1. odstavek 458. člena ZPP). Enako velja za smiselno zatrjevano relativno kršitev določb pravdnega postopka – 8. člena ZPP. Tudi sicer pa je po presoji pritožbenega sodišča zadevna dokazna ocena sodišča prve stopnje v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene (je analitično sintetična, racionalno sprejemljiva in preverljiva) ter v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP.4

9. Nadalje tudi ne drži, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do izpovedbe priče A. K., saj iz obrazložitve izpodbijane sodbe smiselno izhaja, da izpovedbi te priče ni sledilo. Protispisnost v zvezi z izpovedbo omenjene priče ni podana, saj se pritožbeni očitek tožene stranke ne naša na napako tehnično-prenosne narave, pač pa na rezultat sodniškega sklepanja.5 Tožena stranka v zvezi z izpovedbo omenjene priče sodišču prve stopnje pravzaprav očita napačno dokazno oceno, kar pa, kot je bilo že pojasnjeno, v sporih majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog (1. odstavek 458. člena ZPP). Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da se sodišče prve stopnje ni dolžno opredeliti do prav vsakega dokaza, ki ga je izvedlo, pač pa je pravilno navedlo razloge le o tistih dokazih, na katere je oprlo svojo sodbo.6

10. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

11. Ker so se po vsem obrazloženem pritožbeni očitki izkazali za neutemeljene, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

12. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna sama nositi svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).

1 Pravočasno obvestilo o napaki je namreč predpostavka za uveljavljanje kupčevih jamčevalnih zahtevkov (N. Plavšak: Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, posebni del, 3. knjiga, str. 150). V primeru, ko katera od predpostavk za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka ni izpolnjena, vprašanje obstoja preostalih predpostavk ni več odločilno. 2 Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1099/2011 z dne 18. 5. 2011. 3 V postopku v sporih majhne vrednosti mora tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP), oziroma v konkretni zadevi, ko se je postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, v prvi pripravljalni vlogi, ki jo vložita stranki v pravdnem postopku. V drugi pripravljalni vlogi lahko odgovorita le na navedbe v vlogi, s katero je bila tožba (izvršilni predlog) dopolnjena oziroma na navedbe, ki jih je tožena stranka podala kot odgovor na navedbe v dopolnitvi tožbe. Svojih morebitnih pomanjkljivih navedb iz prve vloge z drugo vlogo ne moreta dopolnjevati (npr. sodba Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. I Cpg 318/2014 z dne 21. 11. 2014). 4 Npr. sodbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 693/2006 z dne 12. 6. 2008, opr. št. VIII Ips 409/2008 z dne 3. 12. 2008 in opr. št. VIII Ips 13/2008 z dne 16. 11. 2009. 5 Npr. sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 733/2008 z dne 20. 3. 2012. 6 Podobno npr. odločbi Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 168/2012 z dne 13. 5. 2013 in opr. št. VIII Ips 22/2008 z dne 6. 10. 2008.