Jedro

Napačno je uporabljeno materialno pravo, ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je zapustnik določil, da se nujni delež izplača v denarju.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, kaj spada v zapuščino; za oporočna dediča je razglasilo R. K. do 3/4 in N. P. kot nujno dedinjo do 1/4 zapuščine.

Proti sklepu se pritožuje R. K. in navaja, da se s sklepom ne strinja. Ne strinja se z vknjižbo tako kot je odločilo sodišče prve stopnje. Sestri gre lahko le nujni delež. Dal bi ji parcelo in nekaj denarja. Ne more imeti deleža na vsem posestvu.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, v zvezi s tem pa dejansko stanje ni raziskano v zadostnem obsegu. Sklep je bilo zato treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje (čl. 370/1 Zakona o pravdnem postopku - ZPP - v zvezi s čl. 163 Zakona o dedovanju - ZD).

Zapustnikovo oporoko sta oba dediča priznala. Izhajati je torej treba iz oporoke, kjer je govora o tem, da zapustnik vse premoženje zapušča sinu R. K. z obveznostjo, da izplača hčerki N. P. par volov, težkih 1500 kg, v oporoki pa je govora tudi o jabolkih. Sodišče prve stopnje je sicer štelo, da je zapustnik s takom zapisom določil volilo svoji hčerki, vendar je v obravnvanem primeru zapis mogoče razumeti le tako, da je nujni dedinji določil izplačilo v denarju oziroma v določenih pravicah (čl. 27 ZD), saj oporočitelj poudarja, da vse premičnine in nepremičnine zapušča sinu, posebej pa govori tudi, da se zemlja ne sme prodati. Tudi če bi se štelo, da gre le za volilo, pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo določbe čl. 47 ZD, po katerem je volilo zakonitemu dediču treba vračunati v dedni delež. Sodišče prve stopnje sicer ugotavlja, da se nujna dedinja z volilom ne strinja, vendar take izjave v spisu ni, saj sodišče prve stopnje gornjega zapisa v oporoki sploh ni obravnavalo. Tudi če se res ne strinja, pa na stvari nič ne spremeni, saj je oporoka priznana in se je torej po njej treba ravnati, če se dediča kaj drugega ne dogovorita. Za odločitev, kakršno je sprejelo sodišče prve stopnje, pa v spisu ni podlage.

Ker torej nujna dedinja zahteva nujni delež, bo treba po določbah čl. 28 ZD ugotoviti vrednost zapuščine, da se bo lahko izračunal nujni delež, nato pa ugotoviti vrednost tistega, kar je zapustnik določil v oporoki za nujno dedinjo. Po obračunu bo ugotovljeno, ali gre nujni dedinji dopolnitev nujnega deleža, torej ali in koliko ji še gre poleg tistega, kar je določeno v oporoki. Vse to pa velja, če se dediča kaj drugega ne bosta dogovorila.