Jedro

Po določbi tretjega odstavka 70. člena SPZ lahko sodišče odloži delitev za največ tri leta, če kdo od solastnikov izkaže močnejši interes, da se stvar še nekaj časa ne razdeli, kot je interes solastnika, ki predlaga delitev. Določba dopolnjuje določbo prvega odstavka 69. člena SPZ, po kateri ima solastnik vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen ob neprimernem času. Pravni standard časovne neprimernosti tako že zakon omejuje z obdobjem treh let. Sodna praksa je dorekla, da gre za bodisi objektivne bodisi subjektivne okoliščine primera prehodne narave s časovno predvidljivim prenehanjem. V teh stališčih se odraža pomen in teža pravice vsakega solastnika stvari, da doseže delitev - in s tem prenehanje solastninske skupnosti - ne glede na to, ali se drugi solastniki s tem strinjajo ali ne. Pomen te pravice se odraža tudi v stališču sodne prakse, da utemeljenost ugovora o neprimernem času delitve ne privede do zastoja v postopku odločanja o delitvi solastne stvari, temveč le odloži učinkovanje sodne odločbe o načinu delitve. Solastnik, ki se sklicuje na neprimeren čas delitve, namreč nima pravice nasprotovati delitvi, ampak lahko doseže le njeno odložitev, če bi takojšnja delitev predstavljala zanj nesorazmerno težko breme v primerjavi s pravico solastnika doseči delitev stvari in razdružitev solastninske skupnosti.

Da ima določba materialnopravno vsebino - in ne procesne v smislu določitve novega razloga za zastoj v nepravdnem postopku, pa izhaja tudi iz njene gramatikalne in sistemske razlage. Umeščena je namreč med materialnopravna pravila o delitvi stvari. Za razliko od izraza "počaka" (z določenim procesnim dejanjem), ki je v ZPP uporabljen tedaj, ko naj sodišče ne izvede nadaljnjih procesnih dejanj, je v SPZ uporabljen izraz "odloži delitev".

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagatelj sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za odlog delitve.

2. Nasprotna udeleženka v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in ugodi predlogu za odlog delitve za tri leta, podrejeno pa, naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Ker predlog ni bil pavšalen in splošen, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Na naroku 24. 3. 2017 je navedla pravno podlago in vso relevantno sodno prakso, iz katere izhaja, da so pri odlogu delitve upoštevni razlogi, ki so prehodne narave s predvidljivim zaključkom (sklepi VSL II Cp 4872/2010, II Cp 1359/2011, II Cp 3441/2013, I Cp 2028/2015).

Ker sodišče ni opravilo tehtanja interesov predlagateljice in nasprotnega udeleženca, je sklep pavšalen in splošen in ga ni mogoče preizkusiti. Podana je kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Protispisna je ugotovitev, da nasprotna udeleženka ni povedala, koliko dohodkov pričakuje in ali bi lahko pokrili polovico hiše. Predložila je sodno poravnavo, iz katere izhaja, da ji predlagatelj dolguje 40.000,00 EUR, če dolg do 31. 12. 2016 ne bo plačan, pa 55.815,89 EUR, kar skupaj z zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2014 do 11. 5. 2017 znaša 70.955,26 EUR. Upoštevaje vrednost hiše po GURS v višini 147.959,00 EUR je jasno, da bi s prejemom navedenega zneska lahko izplačala nasprotnega udeleženca. Cenitve izvedenca, ki jo je naročil predlagatelj, pa sama ne sprejema.

Na neobjektivnost in pristranskost sodišča kaže ugotovitev v 9. točki obrazložitve, ko sodišče verjame predlagatelju, da dolžnik nima sredstev in je pričakovati, da izvršba ne bo uspešna. Tega predlagatelj ne ve in ne more dokazati, sama pa meni, da bo izvršba uspešna.

Ugotovitev, da zneski preživnin niso tako visoki, da bi bilo z njimi možno izplačilo predlagatelja, je napačna. Glavnica znaša 12.040,00 EUR, z zamudnimi obrestmi pa se približa znesku 20.000,00 EUR. Ker je sredstva za preživljanje doslej založila iz drugih virov, bo tako prejeta sredstva mogla porabiti za drug namen in ne za preživljanje.

Sodišče se ni izreklo o povezavi med njenim zdravstvenim stanjem in nezmožnostjo za delo.

V sklepu ni upoštevano, da ima predlagatelj rešen stanovanjski problem in da živi zelo luksuzno, sama pa nima kam iti. Ni ustrezno ovrednoteno, da je sama brez zaposlitve, da predlagatelj upravlja z vsem skupnim premoženjem in da ima visoke dohodke.

3. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zatrjevana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. V izpodbijanem sklepu so namreč navedeni razlogi, s katerimi je sodišče utemeljilo odločitev, da razlogi za predlagani odlog delitve niso podani, njihova morebitna neprepričljivost oziroma nepravilnost pa ne more utemeljevati zatrjevane bistvene kršitve določb postopka. Uveljavljena kršitev je namreč podana (še)le v primeru, ko zaradi pomanjkljivosti odločitve ni mogoče preizkusiti njene pravilnosti in zakonitosti.

6. Nasprotna udeleženka je potem, ko je bil na njen predlog prekinjen postopek zaradi uveljavljanja višjega deleža na skupnem premoženju, ne da bi tožbo tudi dejansko vložila, ko je sodišče zatem večkrat na njen predlog preložilo izvedbo naroka, in ko sta od vložitve predloga za razdružitev solastnega in skupnega premoženja potekli že več kot dve leti, ne da bi sodišče začelo z izvedbo dokaznega postopka, predlagala, naj sodišče prekliče obravnave do konca leta oziroma "dokler se situacija ne normalizira". Iz navedb, podanih na naroku, na katerem je sodišče obravnavalo njen predlog, izhaja, da predlaga odlog obravnavanja za tri leta. Svoj predlog je oprla na določbo tretjega odstavka 70. člena SPZ

7. Po navedeni določbi lahko sodišče odloži delitev za največ tri leta, če kdo od solastnikov izkaže močnejši interes, da se stvar še nekaj časa ne razdeli, kot je interes solastnika, ki predlaga delitev. Določba dopolnjuje določbo prvega odstavka 69. člena SPZ, po kateri ima solastnik vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen ob neprimernem času. Pravni standard časovne neprimernosti tako že zakon omejuje z obdobjem treh let. Sodna praksa je dorekla, da gre za bodisi objektivne bodisi subjektivne okoliščine primera prehodne narave s časovno predvidljivim prenehanjem.1 V teh stališčih se odraža pomen in teža pravice vsakega solastnika stvari, da doseže delitev - in s tem prenehanje solastninske skupnosti - ne glede na to, ali se drugi solastniki s tem strinjajo ali ne. Pomen te pravice se odraža tudi v stališču sodne prakse, da utemeljenost ugovora o neprimernem času delitve ne privede do zastoja v postopku odločanja o delitvi solastne stvari, temveč le odloži učinkovanje sodne odločbe o načinu delitve.2 Solastnik, ki se sklicuje na neprimeren čas delitve, namreč nima pravice nasprotovati delitvi, ampak lahko doseže le njeno odložitev, če bi takojšnja delitev predstavljala zanj nesorazmerno težko breme v primerjavi s pravico solastnika doseči delitev stvari in razdružitev solastninske skupnosti. Da ima določba materialnopravno vsebino - in ne procesne v smislu določitve novega razloga za zastoj v nepravdnem postopku, pa izhaja tudi iz njene gramatikalne in sistemske razlage. Umeščena je namreč med materialnopravna pravila o delitvi stvari. Za razliko od izraza "počaka" (z določenim procesnim dejanjem), ki je v ZPP3 uporabljen tedaj, ko naj sodišče ne izvede nadaljnjih procesnih dejanj, je v SPZ uporabljen izraz "odloži delitev". Ker zastoj v postopku odlaga tudi uresničitev predlagateljeve pravice do sodnega varstva, bi morali biti za širšo razlago določbe podani tehtni razlogi, teh pa pritožbeno sodišče ne vidi, niti se o njih ni izrekla pritožba.

8. Iz navedenega izhaja, da je izpodbijana odločitev, s katero je sodišče zavrnilo pritožničin predlog za odlog delitve, pravilna že iz razloga, ker o predlogu za delitev še ni bilo odločeno. O ostalih pritožbenih razlogih se zato ni treba izreči. Ne da bi bilo znano, kdaj bo sprejeta odločitev o načinu delitve in na kakšen način se bo delilo premoženje udeležencev, se tudi ni mogoče izreči o utemeljenosti razlogov, ki jih je v prid odloga navedla nasprotna udeleženka.

9. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 35. člena in 37. členom ZNP.

1 Prim. npr. sklep VSL I Cp 1671/2015 z dne 26. 8. 2015. 2 Poleg v prejšnji opombi navedene odločbe prim. tudi sklepa VSL I Cp 4330/2010 z dne 9. 3. 2011 in II Cp 4872/2010 z dne 18. 5. 2011. 3 Ki ga je kot subsidiarno uporabljiv postopkovni predpis treba upoštevati, ker ZNP dejanskih zastojev v nepravdnem postopku ne ureja.